If we tell someone everything we know, we still have everything left.
Če nekomu povemo vse, kar vemo, nam še vedno vse ostane.
Links to the network’s meetings and publications in the period 2019-2023 are available here.
Content -Vsebina
Nedotakljivost pokojnine. Jemanje pokojnine osebi, ki še dela, je kršenje pravic upokojencev.
The silver economy and the inviolability of pensions for active seniors / Srebrna ekonomija in nedotakljivost pokojnine aktivnih seniorjev
Kako v državah zagotavljajo, da osebam, ki še delajo, pokojnina ostane nespremenjena?
Ugotovitve o nedotakljivosti pokojnine v državah
Podpisniki / Signatories
Povezave na objave e-prispevkov
Working after retirement in some countries
Findings on pension inviolability in countries
Meetings / Sestanki
Purpose / Namen
Articles / Članki
Websites Interlinking / Povezovanje spletnih strani
Members / Člani
International Founding Members / Mednarodni ustanovni člani
International Contact Persons / Mednarodne kontaktne osebe
Nedotakljivost pokojnine.
Jemanje pokojnine osebi, ki še dela, je kršenje pravic upokojencev
Prof. dr. Boris Cizelj, Boris.Cizelj@sis-egiz.eu
Zasl. prof. dr. Peter Glavič, Peter.Glavic@UM.si
Zasl. prof. dr. Jože Gričar, Joze.Gricar@UM.si
Izr. prof. dr. Vito Hazler, Vito.Hazler@gmail.com
Zasl. prof. dr. Branka Javornik, Branka.Javornik@BF.Uni-Lj.si
Franc Kociper, prav., Kociper.Franc@gmail.com
Zasl. prof. dr. Ana Krajnc, Ana.Krajnc@guest.arnes.si
Mag. Zdravko Luketič, Zdravko.Luketic@gmail.com
Cirila Surina Zajc, dipl. ekon., PZDU-Dolenjske@t-2.net
10. januar 2025
Nedotakljivost pokojnine
Pokojnina je osebna pravica in kot taka ne bi smela biti predmet rubeža ali drugih posegov, razen v izjemnih primerih, ki jih določajo zakoni (na primer za poplačilo dolgov, kot so preživninske obveznosti).
V Sloveniji je to urejeno z zakonodajo, ki določa, da so pokojnine praviloma zaščitene pred popolnim rubežem, vendar z določenimi omejitvami. To je določeno v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Konkretno to ureja 57. člen ZPIZ-2, ki določa, da so pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, med njimi tudi pokojnine, osebne pravice in praviloma niso predmet odtujitve, prenosa ali izvršbe.
Nedotakljivost pokojnine poudarja Evropsko sodišče za človekove pravice (European Court of Human Rights rules in favour of working and maintaining retirement benefits. 10 February 2016). AGE Platform Europe se zavzema za to, da se upokojencem omogoči nadaljevanje zaposlitve po upokojitveni starosti, če to želijo in so še vedno dobrega zdravja. To bi prispevalo k spremembi paradigme staranja in spodbujalo medgeneracijsko solidarnost, saj bi lahko starejši zaposleni svoja znanja in izkušnje prenašali na mlajše kolege ter še naprej prispevali s socialnimi prispevki in davki (Empowering older people in the labour market for sustainable and quality working lives. AGE Platform Europe, 2023).
Pokojninska osnova starostne pokojnine. Kako se določi pokojninska osnova?
Možno je oceniti, da pokojnina v Sloveniji pogosto znaša 50–70 % zadnje plače nekoga, ki ima polno pokojninsko dobo (40 let za moške in 40 let za ženske po letu 2023).
Dodatek dela pokojnine za delo redno zaposlenih. Dodatek 40% ugotovljene pokojnine za delo redno zaposlenih.
Če ste obvezno vključeni v obvezno zavarovanje s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom in izpolnjujete pogoje za starostno pokojnino, se vam bo od dneva izpolnitve pogojev, vendar največ od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve izplačevalo 40 odstotkov starostne pokojnine, do katere bi bili upravičeni, če bi se na ta dan upokojili, vendar največ tri leta. Po treh letih se začne po uradni dolžnosti izplačevati 20 odstotkov starostne pokojnine, če ste še vedno obvezno vključeni v obvezno zavarovanje za polni delovni ali zavarovalni čas.
Na ta način se spodbuja osebe, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, da še delajo. Te osebe pa so tri leta prikrajšane za 60% pokojnine in nato 80% zadnji dve leti.
Več kot 20.000 upravičencev poleg plače prejema še 40 oziroma 20 odstotkov pokojnine (RTV Slo, 2. oktober 2024).
Jemanje pokojnine osebi, ki še dela. Ali lahko upokojenec dela in prejema pokojnino?
Osebi, ki dela 2 uri dnevno, vzamejo 25% pokojnine. Če dela 4 ure dnevno, ji vzamejo 50% pokojnine. Če pa dela 7 ur dnevno, ji pustijo 12,5% pokojnine.
Ni najti predpisa, ki dovoljuje, da se sme jemati pridobljeno pokojnino osebi, ki še dela. Zato ni razumljivo, kako je mogoče jemati pridobljeno pokojnino, če o tem ni nobenega predpisa, ki bi bil nad načelom nedotakljivosti pokojnine..
Jemanje pridobljene pokojnine osebi, ki še dela, je kršenje človekovih pravic. Prizadete so zlasti osebe, ki jim priznana pokojnina ne omogoča dostojnega življenja. Na ta način se neposredno oškoduje upokojence in se jih odvrača (preprečuje), da bi še delali.
Nečesa podobnega v drugih državah ne poznajo. Na spletni strani Omrežje e-seniorji 55+ so objavljene povezave na zadevne predpise 25 držav, ki tovrstne podatke objavljajo na spletni strani (Nedotakljivost pokojnine v državah, ki so upokojencem prijazne, 30.10.2024).
Pokojnina kljub obljubljanemu usklajevanju pogosto ne pokrije tekočih stroškov, zato nekateri upokojenci še vedno delajo. V letu 2022 je bilo tako med delovno aktivnimi prebivalci Slovenije 1,4 % starejših, kar je skoraj 13.000 prebivalcev Slovenije, starih 65 let ali več (Toliko slovenskih upokojencev mora delati kljub upokojitvi. Staša Pust. Zurnal24.si, 4. november 2023).
Minimalni mesečni življenjski stroški so po oceni 720,00 €, povprečna pokojnina v letu 2023 pa 826,88 €. Po podatkih iz novembra 2024 je imelo 54 076 upokojencev manj kot 700,01 € pokojnine. Od 700,01 € do 800,00 € pokojnine je imelo 106 650 upokojencev To je velika skupina upokojencev, ki nimajo dovolj za pokritje življenjskih stroškov, zato morajo dodatno delati ali si pridobiti socialno pomoč. Gre za vprašanje, katere osebe morajo po upokojitvi še delati (Who chooses to work, and who is forced to, after retirement? The Conversation, December 20, 2024).
To je širši problem. Zaradi trenutne zasnove pokojninskih sistemov je vse več ljudi izpostavljenih tveganju revščine v starosti. Ta trend je v nasprotju s prizadevanji EU za zmanjšanje revščine (Pensions in Europe: Which countries are best and worst for retirement? Servet Yanatma. EuroNews, 31/05/2024). V preglednici Finančna samozavest za udobno življenje v pokoju (2023) je Slovenija na predzadnjem mestu v EU.
Aktivno staranje v dolgoživi – srebrni ekonomiji
Seniorji 55+ so temeljna sestavina dolgožive – srebrne ekonomije (Longevity Economy Principles: The Foundation for a Financially Resilient Future. Insight Report. World Economic Forum, January 2024). Srebrna ekonomija je vse, kar zadeva seniorje 55+. O novi vrsti ekonomije se govori zaradi daljšanja povprečne življenjske dobe, kar je velika pridobitev človeštva.
Ob tem, da se je življenjska doba podaljšala, pa je pomembno, da so ljudje zdravi, za kar je aktivno staranje pogoj. V takih razmerah je spodbujanje dela po upokojitvi koristno za posameznike in družbo kot celoto.
Pričakovati je pomanjkanje delovne sile z delovnimi izkušnjami (Company practices to tackle labour shortages. Eurofound, 10 September 2024).
Vprašanja
Kdo je predlagal, da se osebam, ki še delajo, jemlje pokojnina?
Kateri organ in kdaj je sprejel predpis, da se osebam, ki še delajo, jemlje pokojnina?
Kje je predpis objavljen?
Predlog
Državni organi, ki z jemanjem pokojnine kršijo pravice upokojencev, naj umaknejo zadevne predpise ali navodila, ker so v nasprotju z načelom nedotakljivosti pokojnine.
Sodelovanje v pobudi
To sporočilo (priponka) je namenjeno upokojenim osebam in tistim, ki se na upokojitev pripravljajo. Vljudno vabljeni, da jim ga posredujete.
Oseba, ki se strinja s predlogom, naj sporoči svoje podatke (ime in priimek, akademski ali strokovni naziv, e-naslov) na Joze.Gricar@UM.si. Podatki podpisnikov so objavljeni na spletni strani Omrežja e-seniorji 55+ .
Potrebno je sodelovati.
Odprto je vabilo za sodelovanje v raziskavi Študija o diskriminaciji na podlagi starosti v EU. (A Study on discrimination on the grounds of age in the EU. Directorate General for Justice & Consumers of the European Commission (DG JUST). Izvaja jo firma ICF S.A., Brussels, Dr. Stelios Charitakis, Managing Consultant on Justice AgeDiscrimination@ICF.com.
Na voljo je vprašalnik, ki ga je potrebno izpolniti do 9. februarja 2025. V informacijo je objavljen prevod vprašalnika v slovenski jezik.
Srebrna ekonomija in nedotakljivost pokojnine aktivnih seniorjev
Zasl. prof. dr. Jože Gričar, tajnik, Omrežje e-seniorji 55+, Joze.Gricar@UM.si
Prof. dr. Boris Cizelj, predsednik, Društvo za ekonomijo znanja, Boris.Cizelj@sis-egiz.eu
10.10.2024
Predlagamo prenehanje jemanja pokojnine osebi, ki še dela. Predlog je: Upokojenec, ki po upokojitvi še dela, prejema pokojnino v nespremenjeni višini.
Utemeljitev
- Upokojene osebe so temeljna sestavina srebrne ekonomije, zato je potrebno upoštevati njihove želje, potrebe in zmožnosti.
- Osebe, ki po upokojitvi želijo in zmorejo še delati, prispevajo k rasti družbenega produkta in blaginje, ob tem pa prispevajo k svojemu osebnemu zadovoljstvu in blagostanju.
- Demografski trendi napovedujejo pomanjkanje delovne sile, zato je dobrodošla pripravljenost upokojencev, da delalo tudi po upokojitvi.
- Pokojnina je zadeva upokojenca in je ni dopustno zniževati, če upokojenec še naprej dela in tudi plačuje davke.
- Pokojnina je zaslužena pravica, ki temelji na preteklih prispevkih v pokojninski sistem.
- Oseba, ki je odslužila celotno delovno dobo in plačevala prispevke, ima pravico do polne pokojnine, ne glede na to, ali še naprej dela.
- Mnogi starejši delajo, ker to želijo ali ker morajo, bodisi zaradi finančnih potreb ali želje po aktivnosti.
- Zmanjševanje pokojnine lahko odvrača starejše od dela, kar ni v skladu s ciljem aktivnega staranja in izkoriščanja izkušenj starejših oseb, ki predstavljajo najmanj tretjino »modrosti« v družbi.
- Zmanjšanje pokojnine se lahko dojema kot kazen za tiste, ki želijo prispevati k družbi in ostati aktivni – kar je nelogično in krivično.
- Nekateri si preprosto ne morejo privoščiti, da bi preživeli zgolj s pokojnino.
- V podjetjih na Japonskem je odločitev o delu po upokojitvi prepuščena upokojencu in zaposlovalcu.
- Da bi obdržali ali privabili delovno silo, ki ima izkušnje, je vrsta držav ukinila zmanjševanje pokojnin upokojencem, ki po upokojitvi še delajo.
- Univerze v ZDA so že leta 1986 – torej pred pol stoletja – odpravile določbo o obveznem upokojevanju profesorjev.
Sedanja ureditev v Sloveniji je nepoštena za upokojence, prezapletena za delodajalce in nespametna za državo.
Ali lahko upokojenec dela in prejema pokojnino?
Zavarovanec pridobi pravico iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravic. Poleg izpolnjevanja pogojev dopolnjene pokojninske dobe in določene starosti je eden izmed pogojev za pridobitev pravice do pokojnine tudi prenehanje obveznega zavarovanja. Navedeno pomeni, da je v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji ves čas od vzpostavitve sistema dalje vgrajeno načelo nezdružljivosti opravljanja kakršnegakoli dela ali dejavnosti in hkratnega uživanja pravice do pokojnine, razen tistih, ki jih zakon izrecno dovoljuje.
Izjeme od načela nezdružljivosti uživanja starostne ali predčasne pokojnine in hkratnega opravljanja dela oziroma dejavnosti po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/133 in 102/15,v nadaljevanju ZPIZ-2) in Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS št. 102/15, v nadaljevanju ZPIZ-2B):
Institut ponovnega vstopa v obvezno zavarovanje in hkratno izplačevanje sorazmernega dela že priznane pokojnine.
ZPIZ-2B spreminja določbo tretjega odstavek 116. člena ZPIZ-2 in določa, da se uživalcu starostne, predčasne in vdovske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije začne ponovno delati oziroma opravljati dejavnost v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar zavarovanci iz 14. člena ZPIZ-2 najmanj dve uri dnevno ali 10 ur tedensko in zavarovanci iz 15., 16. in 17. člena ZPIZ-2 najmanj s četrtino polnega zavarovalnega časa, izplačuje sorazmerni del pokojnine, in sicer v višini:
- 75 odstotkov, ko zavarovanec dela dve uri dnevno ali znaša zavarovalni čas od 10 do 14 ur tedensko,
- 62,5 odstotka, ko zavarovanec dela tri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 15 do 19 ur tedensko,
- 50 odstotkov, ko zavarovanec dela štiri ure dnevno ali znaša zavarovalni čas od 20 do 24 ur tedensko,
- 37,5 odstotka, ko zavarovanec dela pet ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 25 do 29 ur tedensko,
- 25 odstotkov, ko zavarovanec dela šest ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 30 do 34 ur tedensko in
- 12,5 odstotka, ko zavarovanec dela sedem ur dnevno ali znaša zavarovalni čas od 35 do 39 ur tedensko.
Sorazmerni del pokojnine se začne izplačevati z dnem ponovne pridobitve lastnosti zavarovanca.
Kako v državah zagotavljajo, da osebam, ki še delajo, pokojnina ostane nespremenjena?
Avstralija
Avstralska vlada podpira starejše Avstralce pri delu, če to zmorejo in želijo, tako da jim omogoči, da obdržijo večji del svoje pokojnine, ko imajo dohodek iz dela. Starejši imajo lahko precejšen dohodek od dela in še vedno prejemajo pokojnino (starostno pokojnino, invalidsko pokojnino ali plačilo za negovalca). Za tiste, ki so dosegli starost za starostno pokojnino, uporaba merila pokojninskega dohodka in delovnega bonusa nagrajujeta in spodbujata delo.
Department of Social Services, Australian Government
Avstrija
Če ste se upokojili predčasno, torej pred običajno upokojitveno starostjo (ženske 60, moški 65), lahko v letu 2024 zaslužite do 518,44 € bruto na mesec. Če zaslužite več kot prag mejnega dohodka, bo vaša celotna pokojnina za ta mesec izgubljena. Standardna upokojitvena starost je 65 let. Pokojnina se poveča za vsako dodatno leto dela. Poleg prejemanja starostne pokojnine je možna kakršna koli pridobitna zaposlitev.
Zuverdienst während der Pension. oesterreich.gv.at.
Danska
Danska državna pokojnina je doživljenjska pokojnina. Višina državne pokojnine je odvisna od vašega ekonomskega položaja, osnovnega zneska, dodatka in dodatnih pokojninskih prejemkov. Če imate dohodek iz dela – na primer dohodek od plače – to ne vpliva niti na vaš osnovni znesek niti na dodatek k pokojnini. Torej lahko delate, kolikor želite, ne da bi to vplivalo na vašo državno pokojnino.
State Pension. lifein denmark.dk.
Estonia
Delo med upokojitvijo je ugodno, saj bo socialni davek, ki ga plača delodajalec, povečal vašo pokojnino. Ob nadaljevanju delovnega razmerja boste še naprej zbirali skupni del, na podlagi katerega se izračuna pokojnina.
Working during retirement. Republic of Estonia, Social Insurance Board.
Finska
Dlje kot boste delali in pozneje ko se boste upokojili, višja bo vaša pokojnina glede na prejemke. Če se upokojite pozno, se vam starostna pokojnina poveča na dva načina: z dodatkom za pozno upokojitev in z novo pokojnino, ki jo pridobite ob delu.
Working longer pays off, Finnish Centre for Pensions.
Francija
»Cumul emploi-retraite« delodajalcem omogoča, da zaposlijo upokojenca, tudi svojega nekdanjega zaposlenega, ki lahko kljub upokojitvi ponovno dela, medtem ko si nabira starostno pokojnino in plačo.
“Cumul emploi-retraite”: what does it mean? COGEP International.
Grčija
Po upokojitvi iz Grčije imate pravico do dela, vendar jo morate nujno prijaviti ustreznemu oddelku za pokojnine e-EFKA. Če delate v Grčiji in ste zavarovani pri e-EFKA, boste upravičeni do znižanj, predvidenih v veljavni grški zakonodaji. Če pa prejemate pokojnino tudi iz druge države članice, katere zakonodaja prav tako predvideva znižanje vaše pokojnine po začetku dela, bodo veljala ustrezna pravila evropskih uredb, ki omejujejo ta znižanja na obeh straneh v primerih prekrivanja prejemkov iz države članice.
Old-age pension. Your Europe. Government Greece.
Hrvaška
Poleg dela s krajšim delovnim časom ob prejemanju polne pokojnine bodo upokojenci kmalu lahko delali polni delovni čas ob prejemanju polovične pokojnine. Nekateri upokojenci že uporabljajo možnost osemurnega dela s polovično pokojnino.
Umirovljenici će uskoro moći raditi puno radno vrijeme, evo koliko ih već radi. Nacional.hr, Croatia.
Irska
Javni uslužbenci, ki so se upokojili in prejemajo pokojnino, se lahko vrnejo na delo v javno službo. Vrnili se bodo na prvo točko veljavne lestvice za novega udeleženca s polnimi odbitki pokojnine in ASC ter običajnimi zakonsko predpisanimi odbitki. Njihova pokojnina se lahko zniža, če njihova pokojnina in nova plača presegajo njihovo končno bruto plačo ob upokojitvi.
Working after Retirement. The Teachers’ Union of Ireland.
Italija
Ali je mogoče delati v pokoju? Na delo se je mogoče vrniti, ko še prejemate javno pokojnino, saj je bila s 1. januarjem 2009 z zakonsko uredbo 112/2008 odpravljena prepoved kopičenja pokojninskih dohodkov in dohodkov iz dela. Upokojenec, ki pridobi starostno pokojnino, lahko od istega dne, ko se upokoji, opravlja katero koli drugo delovno dejavnost. Koristno je upoštevati, da se po prejemu dodatnega dohodka le-ti seštejejo v davčnem obračunu, ki ga bo moral predložiti davčni zavezanec, in tvorijo enotno davčno osnovo IRPEF, od katere se plačajo davki. Akumulacija dohodkov iz dela in pokojnine je povsem mogoča za vse tiste, ki se upokojijo po plačnem ali mešanem sistemu, torej za tiste subjekte, ki so začeli plačevati prispevke pred 31. decembrom 1995.
Lavorare in pensione si può? Randstad, Italy.
Kanada
Med prejemanjem kanadskega pokojninskega načrta (Canada Pension Plan – CPP) lahko nadaljujete z delom. Če ste stari med 60 in 65 let, morate še naprej prispevati v CPP. Vaši prispevki CPP bodo šli za ugodnosti po upokojitvi. Te ugodnosti bodo povečale vaš pokojninski dohodek, ko prenehate delati. Ko dopolnite 65 let, se lahko odločite, da prenehate plačevati prispevke CPP. Če se pri 65 letih odločite še naprej vplačevati CPP, bo moral prispevati tudi vaš delodajalec. Če ste samozaposleni, boste morali plačati oboje – del zaposlovalca in lastni del.
Working while receiving the Canada Pension Plan. Government of Canada.
Latvija
Posebnost latvijskega sistema je, da ni zgornje meje za državne pokojnine in da lahko upokojenci delajo, ko dosežejo upokojitveno starost, medtem ko že prejemajo polno pokojnino.
Pension reforms in Latvia: background summary. European Trade Union Institute.
Luksemburg
Če ste starejši od 65 let, lahko delate svobodno brez omejitev glede višine dohodka ali števila delovnih ur.
Working as a recipient of an old-age pension. Guichet.lu – the information portal that simplifies your interactions with the State, Luxembourg.
Madžarska
Ko je dosežena zakonsko določena upokojitvena starost, ni obveznosti upokojitve. Poleg tega se pokojnina poveča za 0,5 % za vsak dodatni mesec delovne dobe. S tem lahko med drugim pojasnimo 9,4-odstotno stopnjo zaposlenosti, ki je skoraj v skladu z evropskim povprečjem Madžarov, starih od 65 do 74 let. Druge spodbude za delo po zakonsko določeni upokojitveni starosti vključujejo znižanje obremenitev z davki in prispevki. Tako se od plače obračunava samo dohodnina (15 odstotkov). Druga spodbuda za zaposlovanje upokojencev so upokojenske kooperative. Njihov namen je pomagati upokojenim delavcem, ki bi radi bili aktivni na trgu dela, zmanjšati pomanjkanje delovne sile ter prenašati veščine in strokovno znanje. Hkrati pa je ena glavnih prednosti članstva v zadrugi neplačilo prispevkov za socialno varnost. Prav tako je zadruga zadolžena za pogajanja z delodajalci, ki se zanimajo za zaposlovanje upokojenih delavcev. Pobuda je sicer zanimiva, a zdi se, da pritegne veliko upokojencev, ki prejemajo nizko pokojnino in je zato za mnoge bolj nuja kot prava izbira.
Support in the labour market. Hungary. AGE Platform Europe.
Malta
Ko se upokojenci odločijo, da ne bodo izkoristili ugodnosti predčasne izključitve (ne zaprosijo za pokojnino pri 61 letih, imajo 35 let plačevanja prispevkov za rojene pred letom 1962 in prekinejo delovno razmerje) in se upokojijo v skladu z novo pokojninsko reformo, ob ustrezni upokojitveni starosti prejmejo pokojnino, vendar se lahko odločijo, da ostanejo zaposleni (polni/krajši delovni čas). Poleg možnosti ostati v delovnem razmerju (in s tem prejemati dva dohodka – starostno pokojnino in dohodek iz delovnega razmerja) obstaja še dodatna ugodnost. Eden zadnjih proračunskih ukrepov – Proračun 2018 – prinaša spremembe prispevne povprečja (povprečja vplačanih prispevkov) pri 65 letih.
Employment beyond Pension age – Age 65. Gemma, Government of Malta.
Nemčija
Kot upokojenec lahko delate, kolikor hočete. Vsi predpisi glede davkov in socialnih prispevkov veljajo tudi za upokojence. Ker že prejemate pokojnino, vam za zasluženi dohodek ni treba več plačevati pokojninskih prispevkov. Vendar pa imate možnost, da prostovoljno plačujete prispevke in tako povečate svojo pokojninsko pravico v prihodnosti.
Retiring in Germany. Handbook Germany.
Nizozemska
Če želite nadaljevati z delom po dopolnitvi državne upokojitvene starosti, boste morda morali skleniti novo pogodbo o zaposlitvi. Poleg tega ne boste več zavarovani za primer brezposelnosti in nezmožnosti. Prejemali boste zakonsko določeno državno pokojnino in morebitno starostno pokojnino od delodajalca. Morda ste upravičeni tudi do nadomestil po Zakonu o nadomestilih v primeru bolezni.
What happens if I want to continue working after I reach state pension age? Government of the Netherlands.
Norveška
Z delom lahko nadaljujete, medtem ko prejemate starostno pokojnino iz sistema nacionalnega zavarovanja, brez znižanja vaše pokojnine. Plačate manj davka na dohodek iz pokojnine (vključno z AFP) kot na dohodek iz plače. Stopnja prispevka za nacionalno zavarovanje od pokojninskega dohodka znaša 5,1 odstotka, od plače pa 7,8 odstotka (stopnja za leto 2024). Plača in dohodki iz kapitala (to so dohodki od obresti in dohodki iz nepremičnin) so obdavčeni po enaki stopnji kot za zaposlene.
Retirement pension and contractual pension (AFP). Norwegian Tax Administration.
Nova Zelandija
Na Novi Zelandiji lahko ljudje prejemajo pokojnino od starosti 65 let, vendar to ne pomeni, da morate prenehati delati. Na Novi Zelandiji ni obvezne upokojitvene starosti in lahko še naprej delate s polnim ali skrajšanim delovnim časom in še vedno prejemate izplačila pokojnine. Nezakonito je, da vas delodajalec diskriminira zaradi vaše starosti v procesu zaposlovanja ali med vašim delom v organizaciji.
Working after 65. Age Concern New Zealand.
Singapur
Minimalna upokojitvena starost je 63 let. Delodajalec ne sme odpustiti nobenega zaposlenega na podlagi starosti. Delodajalci morajo ponuditi ponovno zaposlitev upravičenim zaposlenim, ki dopolnijo 63 let, do starosti 68 let, da nadaljujejo svojo zaposlitev v organizaciji. Starost za ponovno zaposlitev je bila s 1. julijem 2022 dvignjena s 67 na 68 let, da bi pomagali starejšim delavcem, ki želijo nadaljevati delo, dokler so pripravljeni in sposobni. Če vas delodajalec ne more ponovno zaposliti, lahko prenese obveznosti ponovne zaposlitve na drugega delodajalca, če izpolni ta dva pogoja: Novi delodajalec se mora strinjati, da prevzame prevladujoče obveznosti ponovne zaposlitve do vas od vašega sedanjega delodajalca IN S ponudbo prezaposlitve s strani novega delodajalca se morate strinjati. Ni vam treba sprejeti ponudbe za ponovno zaposlitev s strani novega delodajalca in boste upravičeni do plačila pomoči pri zaposlitvi (EAP) od vašega sedanjega delodajalca, če se odločite, da ponudbo zavrnete. Če vam je delodajalec dal razumno ponudbo za ponovno zaposlitev in ste jo zavrnili, niste upravičeni do EAP.
Responsible re-employment. Ministry of Manpower, Government of Singapore.
Španija
Pravica do nadaljevanja dela in hkrati prejemanja pokojnine v Španiji bo imela nova pravila, ko bodo luč sveta ugledale načrtovane reforme vlade.
All employees in Spain will have option to continue working and collect 100% of pension. SUR in English, Spain.
Švica
Kdor se redno upokoji, je upravičen do starostnega in družinskega zavarovanja (OASI) in prejemkov iz pokojninskega sklada. Po potrebi lahko prejme tudi dodatne prejemke za dopolnitev nezadostne starostne pokojnine. Če oseba po upokojitvi nadaljuje z delom, je privilegirana glede OASI. Prejema 1400 frankov dodatka na mesec, za kar ji ni treba plačati prispevkov. To je 16.800 frankov na leto. Če oseba zasluži več kot 1400 frankov na mesec, se od tistega dela njene plače, ki presega ta prag, odtegne prispevek AHV.
Continuing to Work after Retirement Age. Employees Switzerland.
Turčija
Upokojeni zaposleni v Turčiji lahko še naprej prejemajo starostno pokojnino, tudi če začnejo delati po upokojitvi. Vendar pa morajo delodajalci za take zaposlene plačati premije za socialno varnost.
Turkey: Changes Have Been Made in Social Security Incentives and Contribution Percentages. L&E Global.
Združene države
Delate lahko, medtem ko prejemate pokojnino ali nadomestilo za preživele družinske člane. Ko to storite, lahko to pomeni večjo korist za vas in vašo družino. Vsako leto pregledamo evidence vseh upravičencev do socialne varnosti, ki imajo prijavljene plače za preteklo leto. Če je vaše zadnje leto zaslužka eno od vaših najvišjih let, vam preračunamo nadomestilo in vam izplačamo morebitno povišanje, ki vam pripada. Povišanje velja za nazaj od januarja tistega leta, ko ste zaslužili denar. Ko začnete prejemati pokojnino socialne varnosti, se za naše namene štejete za upokojenega. Dobite lahko pokojnino socialne varnosti ali nadomestilo za preživele družinske člane in hkrati delate. Vendar pa obstaja omejitev, koliko lahko zaslužite in še vedno prejemate vse ugodnosti.
Social Security Administration. United States Government.
Pravila za delo po upokojitvi veljajo za vse upokojence Tier One in Tier Two, ne glede na možnost plačila nadomestila. Pravila ne veljajo za člane, ki imajo invalidsko upokojitev. Če se vrnete na delo pri zasebnem delodajalcu, bo vaša pokojnina PERS ostala nespremenjena. PERS ne omejuje ur, ko ste lahko zaposleni, ali zneska denarja, ki ga lahko zaslužite pri zasebnem delodajalcu.Če se po upokojitvi vrnete na delo pri javnem delodajalcu v zvezni državi Oregon, statut Oregona nalaga določene omejitve za to zaposlitev. Vaša odgovornost je, da se zavedate teh omejitev in spremljate svoje ure, da zagotovite skladnost. Če prekoračite omejitev delovnega časa, boste odgovorni.
Working after retirement: Tier One/Tier Two, Government of Oregon, United States.
Združeno kraljestvo
Koliko ur lahko delam po upokojitvi v Združenem kraljestvu? Ni omejitev glede števila ur, ki jih lahko delate po upokojitvi, in lahko nadaljujete z delom po upokojitveni starosti. Tako lahko uživate v prilagodljivih ponudbah za upokojitev, ne glede na to, ali gre za vrnitev na delo, nadaljevanje dela s polnim delovnim časom, krajši delovni čas ali raziskovanje neplačanega dela.
Working after retirement. Legal and General.
Seznam bo dopolnjen.
Ugotovitve o nedotakljivosti pokojnine v državah
Podatke o ohranjanju nespremenjene pokojnine upokojenih oseb, ki še delajo, zbiramo iz objav zadevnih predpisov na spletnih straneh vlade, ministrstva ali neke druge organizacije (portala), ki podatke države posredujejo javnosti. Na spletni strani Omrežja e-seniorji 55+ je za vsako državo navedena povezava na spletno stran zadevne objave v določeni državi. Navajamo prevode kratkega besedila o tem, kaj se zgodi s pokojnino, če oseba še dela.
Veljavnost podatkov je vezana na čas objave, zato je potrebno vsakokrat ugotoviti, ali je navedba še vedno prava.
Na podlagi doslej zbranih podatkov je mogoče podati nekaj posplošenih ugotovitev o nedotakljivosti pokojnine oseb, ki po upokojitvi še delajo.
Z vidika našega proučevanja je pomembna ugotovitev, da v splošnem upokojena oseba lahko dela, kolikor hoče, ne da bi se ji pokojnina zmanjšala. Pokojnina je nedotakljiva. V nobeni državi je ne zmanjšujejo, ker upokojena oseba še dela.
Izjema je v nekaterih državah v primeru, da se je oseba upokojila predčasno, predno je dočakala upokojitveno starost, ki je v državi predpisana. Ko oseba upokojitveno starost doseže, se morebitno zmanjševanje pokojnine konča.
Pri predčasni upokojitvi je v nekaterih primerih dopusten določen znesek mesečnega zaslužka ob nespremenjeni pokojnini. Če je zaslužek v določenem mesecu večji od omejitve, se pokojnino tistega meseca odvzame. Če je dopusten zaslužek po upokojitvi majhen, se delati praktično ne splača. Med čakanjem na upokojitveno starost, ko je dopustno delati brez zmanjšanja pokojnine, oseba izgubi stik s trgom dela, kar je lahko težava pri iskanju stika z morebitnimi delodajalci.
Države na različne načine spodbujajo zaposlene, da bi se upokojili čim kasneje, če to zmorejo in želijo. Na primer, pokojnina se poveča za vsako dodatno leto dela. Če se upokojijo pozno, se jim starostna pokojnina poveča na dva načina: z dodatkom za pozno upokojitev in z novo pokojnino, ki jo pridobijo ob delu. Če se upokojijo, jih na različne načine spodbujajo, da bi še delali in plačevali davke in prispevke. Prispevki so v nekaterih primerih zmanjšani, s čimer jih spodbujajo, da bi po upokojitvi še delali.
Spodbude za delo po zakonsko določeni upokojitveni starosti lahko vključujejo znižanje obremenitev z davki in prispevki. Namen je pomagati upokojenim osebam, ki bi rade ostale aktivne na trgu dela, s čimer bi zmanjšali pomanjkanje delovne sile ter omogočili prenašati veščine in strokovno znanje na mlajše.
P o d p i s n i k i / S i g n a t o r i e s
Dr. Tomaž Amon, Tomaz.Amon@Bioanim.com
Bojan Avbar, univ. dipl. prav., spec., LovecNaJelene@gmail.com
Andrej Bilc, univ. dipl, inž. geod., AndrejBilc@gmail.com
Zasl. prof. dr. Janez Bogataj, Janez.Bogataj@telemach.net
Vida Bogataj, profesorica nemščine in srbohrvaščine, Vida.Bogataj@hotmail.com
Milena Bon, bibliotekarska specialistka, Milena.Bon@NUK.Uni-Lj.si
Vanja Borovac Jurečko, univ. dipl. soc., Vanja.Borovac@guest.UM.si
Prof. dr. Boris Cizelj, Boris.Cizelj@sis-egiz.eu
Zasl. prof dr. Lucija Čok, Lucija.Cok@UPr.si
Zasl. prof. dr. Martin Čopič, Martin.Copic@FMF.Uni-Lj.si
Asist. dr. Andreja Čufar, Cufar@siol.net
Prof. dr. Marina Dermastia, Marina.Dermastia@NIB.si
Red. prof. Maksimiljan Feguš, Maksimiljan.Fegus@guest.UM.si
Dr. Janez Gabrijelčič, Janez.Gabrijelcic@gmail.com
Red. prof. dr. Matjaž Gams, Matjaz.Gams@IJS.si
Zasl. prof. dr. Peter Glavič, Peter.Glavic@UM.si
Ferenc Godina, Ferenc.Godina@gmail.com
Alenka Gričar, oblikovalka, Alenka.Gricar@gmail.com
Zasl. prof. dr. Jože Gričar, Joze.Gricar@UM.si
Mirijam Gričar, univ. dipl. ekon., Mirijam.Gricar@gmail.com
Mag. Primož Gričar, Primoz.Gricar@gmail.com
Dr. Janez Gril, Janez.Gril@RKC.si
Alenka Grželj, profesorica pedagogike in psihologije, Alenka.Grzelj@guest.arnes.si
Mag. Marko Gspan Marko.Gspan@VokaSnaga.si
Primož Hainz, dipl. prof. zgod.in soc., Primoz.Hainz@gmail.com
Izr. prof. dr. Vito Hazler, Vito.Hazler@gmail.com
Alojz Ivanušič, univ. dipl. inž. stroj., Alojz.Ivanusic@triera.net
Prof. dr. Mihael Japelj, Mihael.Japelj@t-2.net
Zasl. prof. dr. Branka Javornik, Branka.Javornik@BF.Uni-Lj.si
Marko Jeglič, dipl. inž. stroj., Marko.Jeglic@t-2.si
Dr. Peter Jerman, P.Jerman@t-2.net
Ivan Jerom – Slikaso, slikar, IJSlikaso47@gmail.com
Doc. dr. Vida Kampuš Trop, Vida.Kampus.Trop@gmail.com
Izr. prof. dr. Aksinja Kermauner, Aksinja.Kermauner@gmail.com
Prof. dr. Matjaž Klemenčič, Matjaz.Klemencic@guest.UM.si
Franc Kociper, prav., Kociper.Franc@gmail.com
Jožef Kociper, dr. med., psihiater, Kociper@gmail.com
Mag. Jasna Kolar Macur, Jasna.Kolar@SC-SG.si
Mag. Darinka Kozinc, Darinka.Kozinc@gmail.com
Zasl. prof. dr. Ana Krajnc,, Ana.Krajnc@guest.arnes.si
Mag. Darja Kuclar Primc., DarjaKP@gmail.com
Janez Kuclar, univ. dipl. inž. stroj., Janez.Kuclar@gmail.com
Dušica Kunaver, samostojna publicistka, DuKunaver@gmail.com
Mag. Janez Kure, macro@siol.net
Prof. dr. Tamara Lah Turnšek, Tamara.Lah@NIB.si
P. Peter Lavrih, OFM, CTS, Peter.Lavrih@RKC.si
Dubravko Lovrečić, univ. dipl, inž. arh., Dubravko.Lovrecic@gmail.com
Vera Lovrečić, univ. dipl, inž. arh., Vera.Lovrecic@gmail.com
Mag. Dušan Luin, Dusan.Luin@gmail,.com
Mag. Zdravko Luketič, Zdravko.Luketic@gmail.com
Doc. ddr. Lorena Mihelač, Lorena.Mihelac@guest.arnes.si
Mag. Estera Možina, Ester.Mozina@ACS.si
Zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, Matjaz.Mulej@UM.si
Dr. Julij Nemanič, Julij.Nemanic@a1mail.si
Prof. dr. dr. h.c. Marko Pavliha, Marko.Pavliha@FPP.Uni-Lj.si
Viš. pred. dr. Jožica Peterka Novak, Jozica.Peterka@gmail.com
Marija Pišljar, univ. dipl. inž. živ. teh., Marija.Pisljar@gmail.com
Mag. Miha Pišljar, Miha.Pisljar@gmail.com
Prof. dr. Andrej Polajnar, Andrej.Polajnar@guest.UM.si
Zasl. prof. dr. Rudolf Pušenjak, Rudi.Pusenjak@teleing.com
Zasl. prof. dr. Vladislav Rajkovič, Vladislav.Rajkovic@gmail.com
Tone Stanovnik, univ. dipl. inž. el., Tone.Stanovnik@Spica.com
Viš. pred. mag. Gabrijela Starc, diipl. fiziot., dipl. org. dela, Starc.Gabrijela@gmail.com
Cirila Surina Zajc, dipl. ekon. PZDU-Dolenjske@t-2.net
Bibijana Šifrer, ekonomistka, Bibijana.Sifrer@sedmica.net
Mojca Škrinjar, prof. angleščine in nemščine, Mojca.Skrinjar@SDS.si
Tanja Škulj, univ. dipl. ekon., Tanja.Skulj@gmail.com
Prof. dr. Tomaž Šolmajer, Tom.Solmajer@KI.si
Dr. Kristina Šrot, Tina.Srot@UM.si
Mag. Bojan Tomšič, Bojan.Tomsic@Kakovost2000.si
Prof. dr. Tom Turk, Tom.Turk@BF.Uni-Lj.si
Prof. dr. Zmago Turk, prim., Zmago.Turk@gmail.com
Ivanka Učakar, prof., svetnica, UcakarI@gmail.com
Ljiljana Udir, prodajalka, LjiljanaUdir@gmail.com
Maks Vreča, univ. dipl. ekon., Maks.Vreca@gmail.com
Prof. dr. Drago Vuk, Drago.Vuk@guest.UM.si
Bojana Vukelić, dr med, specialist interne medicine, BojanaVukelic7@gmail.com
Zasl. prof. dr. Joso Vukman, Joso.Vukman@UM.si
Zasl. prof. dr. Lidija Zadnik Stirn, Lidija.Zadnik@BF.Uni-Lj.si
Daniela Zadravec, ekon., Danica.Zadravec@gmail.com
Franci Zalokar, ključavničar, Zalokar.Franci@gmail.com
Marija Zalokar, šivilja. ZalokarMarija64@gmail.com
Tatjana Zupančič Žerjal, dipl. inž. kem. teh., Tatjana.Zupancic@t-2.si
Prof. dr. Aleš Žemva, Ales.Zemva@siol.net
Anita Žnidaršič, frizerka, Salon.ZA@siol.net
Seznam je odprt in bo dopolnjen.
Povezave na objave e-prispevkov
Slovenski upokojenci v stiski: ali država res krši načelo nedotakljivosti pokojnin? Upokojencev, ki so še zaposleni, država ne bi smela prikrajšati. Pobuda Omrežja e-seniorji 55+ zahteva uveljavitev nedotakljivosti pokojnine. Simona Fajfar. Slovenske novice, 11.01.2025; 6.
Pokojnina je, tudi če delaš, neodtujljiva pravica Že šestdeset podpisov pod zahtevo po uveljavitvi nedotakljivosti pokojnine. Simona Fajfar. Delo, 10. 1. 2025.
Nedotakljivost pokojnine. Jemanje pokojnine osebi, ki še dela, je kršenje pravic upokojencev. 10. januar 2025.
Nedotakljivost pokojnine v državah, ki so upokojencem prijazne. Predlog ukinitve predpisa. 30.10.2024.
Za aktivno staranje v dodatnih 30-tih letih življenja moramo imeti na voljo e-tehnologijo. Dr. Jože Gričar. 10.08.2024.
Working after retirement in some countries
Department of Social Services, Australian Government
Zuverdienst während der Pension. oesterreich.gv.at. Austria.
Working while receiving the Canada Pension Plan. Government of Canada.
Umirovljenici će uskoro moći raditi puno radno vrijeme, evo koliko ih već radi. Nacional.hr, Croatia.
State Pension. lifein denmark.dk.
Working during retirement. Republic of Estonia, Social Insurance Board.
Working longer pays off, Finnish Centre for Pensions.
“Cumul emploi-retraite”: what does it mean? COGEP International. France.
Retiring in Germany. Handbook Germany.
Old-age pension. Your Europe. Government Greece.
Support in the labour market. Hungary. AGE Platform Europe.
Working after Retirement. The Teachers’ Union of Ireland.
Lavorare in pensione si può? Randstad, Italy.
Working as a recipient of an old-age pension. Guichet.lu – the information portal that simplifies your interactions with the State, Luxembourg.
Pension reforms in Latvia: background summary. Latvia, European Trade Union Institute.
Employment beyond Pension age – Age 65. Gemma, Government of Malta.
What happens if I want to continue working after I reach state pension age? Government of the Netherlands.
Working after 65. Age Concern New Zealand.
Retirement pension and contractual pension (AFP). Norwegian Tax Administration.
Responsible re-employment. Ministry of Manpower, Government of Singapore.
All employees in Spain will have option to continue working and collect 100% of pension. SUR in English, Spain..
Continuing to Work after Retirement Age. Employees Switzerland.
Turkey: Changes Have Been Made in Social Security Incentives and Contribution Percentages. L&E Global.
Working after retirement. Legal and General. United Kingdom.
Social Security Administration. United States Government.
Working after retirement: Tier One/Tier Two, Government of Oregon, United States.
To be updated.
Findings on pension inviolability in countries
Data on the maintenance of the unchanged pension of retired persons who are still working is collected from the publications of the relevant regulations on the websites of the government, ministry or some other organization (portal) that provides the state’s data to the public. On the website of the eSeniors 55+Network, a link to the website of the publication in question in a specific country is provided for each country. Translations of a short text about what happens to the pension if the person is still working are provided.
The validity of the data is tied to the time of publication, so it is necessary to determine each time whether the information is still correct.
Based on the data collected so far, it is possible to make some general conclusions about the inviolability of the pension of persons who are still working after retirement.
From the point of view of our study, it is important to note that, in general, a retired person can work as much as she/he wants without the pension being reduced. The pension is untouchable. In no country is it reduced because a retired person is still working.
An exception in some countries is if the person retired early, before reaching the retirement age prescribed in the country. When a person reaches retirement age, any pension reduction ends.
In the case of early retirement, in some cases, a certain amount of monthly earnings is permissible with an unchanged pension. If the earnings in a given month are greater than the limit, the pension for that month is withdrawn. If the allowable earnings after retirement are small, it is practically not worth working. While waiting for the retirement age, when it is permissible to work without a pension reduction, a person loses contact with the labor market, which can be a problem in finding contact with potential employers.
Countries encourage employees in various ways to retire as late as possible if they are able and willing to do so. For example, the pension increases for each additional year of work. If they retire late, their old-age pension is increased in two ways: with the late retirement supplement and with the new pension they get while working. If they retire, they are encouraged in various ways to continue working and pay taxes and contributions. Contributions are reduced in some cases, encouraging them to continue working after retirement.
Incentives for working beyond the statutory retirement age may include reduced tax and contribution burdens.The aim is to help retirees who would like to remain active in the labor market, thereby reducing the labor shortage and enabling the transfer of knowledge and skills to younger people.
Meetings - Sestanki
Zoom sestanek v torek, 12.03.2024, 09:00 – 10:30
Delavnica o uporabi orodja ChatGPT 31.01.2024: Razprava o izkušnjah.
Anja Rebolj, vodja
Služba za izvajanje območne dejavnosti in razvoj, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Predstavitelji:
Alenka Grželj, članica Upravnega odbora
Društvo Pristan – Univerza za tretje življenjsko obdobje Koper
Projektni vodja, Digitalna pismenost
Koordinatorica skupine seniorjev, Projekt Finančna pismenost za odrasle
Javni zavod Cene Štupar Ljubljana
Andragoški center Slovenije
Kontaktna oseba, Finančna pismenost za odrasle 2022–2024
Dr. Jože Gričar, zaslužni profesor, tajnik
Kaj imajo skupnega seniorji, ChatGPT in finance?
Uporaba orodja ChatGTP za seniorje 55+. Poročilo o izvedbi delavnice.
E-seniorji Delavnica ChatGPT 12.03.2024 Rok Trdan
Zoom sestanek Uporaba orodja ChatGPT za e-seniorje 55+ v torek, 16.01.2024, 09:00-10:30
Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto v sodelovanju z Odborom za promocijo kulturne dediščine Mestne občine Novo mesto
Dr. Jože Gričar, zaslužni profesor
Tajnik, Omrežje e-seniorji 55+
Dr. Miha Japelj, predsednik
Odbor za promocijo kulturne dediščine Mestne občine Novo mesto
Anja Rebolj, vodja
Služba za izvajanje območne dejavnosti in razvoj, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Kratke predstavitve
Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje ob Savi
Bojan Uranjek, urednik spletne strani
Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Knjižnica Brežice
Dejan.Pacek@Knjiznica-Brezice.si
Upravni odbor, Društvo Pristan, Univerza za tretje življenjsko obdobje Koper, Vodja projekta Digitalna pismenost
Vodja skupine Seniorji, Projekt Finančna pismenost za odrasle, Andragoški center Slovenije
Šolski center Celje
Purpose / Namen
An eSenior is a person who often uses the Internet for work and entertainment, including digital tools of all kinds. She/he is trained in the use of eTechnology and the successful use of available eServices provided by organizations in the environment. In the process of active aging, eSeniors connect to networks, which are a modern organizational form of an open and flexible society based on the use of eTechnology. eCollaboration of eSeniors is a condition for efficient and successful development of Silver Economy.
The purpose of the eSeniors 55+ Network is to promote the use of the Internet to support the activities of persons over 55 years of age. The network is at the core of active aging. It is bringing together the individuals – family members, friends, neighbours. A link to a business website may be posted.
eConnectivity with similar networks in Slovenia and worldwide is desired.
The members of the network are in the following cities: Brežice, Celje, Cerklje na Gorenjskem, Črnomelj, Idrija, Karlovac, Koper, Kosovelje na Krasu, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metlika, Mokronog & Šentrupert, Nova Gorica, Novo mesto, Pivka, Radovljica, Ravne na Koroškem, Razkrižje, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Škofja Loka, Trebnje, Vrhnika & Zaplana, Zagorje ob Savi, Žalec.
E-senior je oseba, ki za delo in zabavo pogosto uporablja internet vključno z digitalnimi orodji vseh vrst. Usposobljena je za uporabo e-tehnologije in uspešno izrabljanje razpoložljivih e-storitev, ki jih nudijo organizacije v okolju. V procesu aktivnega staranja se e-seniorji povezujejo v omrežja, ki so sodobna organizacijska oblika odprte in prilagodljive združbe, ki temelji na izrabljanju e-tehnologije. E-sodelovanje e-seniorjev je pogoj za učinkovito in uspešno razvijanje srebrne ekonomije.
Namen Omrežja eSeniorji je spodbujanje uporabe interneta za podporo aktivnostim oseb, ki so starejše kot 55 let. Omrežje je v jedru aktivnega staranja. Združuje posameznike – družinske člane, prijatelje, sosede.
Lahko je objavljena povezava na spletno stran podjetniške dejavnosti.
E-povezovanje s podobnimi omrežji je zaželeno.
Člani omrežja so v naslednjih mestih: Brežice, Celje, Cerklje na Gorenjskem, Črnomelj, Idrija, Karlovac, Koper, Kosovelje na Krasu, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metlika, Mokronog & Šentrupert, Nova Gorica, Novo mesto, Pivka, Radovljica, Ravne na Koroškem, Razkrižje, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Škofja Loka, Trebnje, Vrhnika & Zaplana, Zagorje ob Savi, Žalec.
Articles / Članki
Ekonomija dolgožive družbe. ChatGPT, november 2024.
Za aktivno staranje v dodatnih 30-tih letih življenja moramo imeti na voljo e-tehnologijo, Jože Gričar, 10.08.2024.
Zakaj je koristno, da učitelji osnovnih šol in profesorji srednjih šol ohranijo e-račun šole po upokojitvi? ChatGPT 04.07.2024.
Seniorji 55+, usposabljajmo se za uporabo e-storitev. Dr. Jože Gričar. Omrežje e-seniorji 55+, 08.05.2024.
Za starejše kmalu tudi program finančne pismenosti. Simona Fajfar. Delo, 24.04.2024.
Websites Interlinking / Povezovanje spletnih strani
Kaj imajo skupnega seniorji, ChatGPT in finance?
Na spletni strani Omrežja e-seniorji 55+ je bil nedavno objavljen članek z naslovom Kaj imajo skupnega seniorji, ChatGPT in finance?, ki je nastal kot poročilo po izvedbi delavnice Uporaba orodja ChatGPT za seniorje 55+, ki so jo izvedli v okviru izvajanja pilotnega programa Seniorji v akciji: Povečajmo svojo finančno pismenost.
Pri izvedbi delavnice so sodelovali tudi člani razvojne skupine za pripravo tega javnoveljavnega programa finančne pismenosti, ki so se že med snovanjem programa strinjali, da morajo programi finančne pismenosti vsebovati tudi vsebine digitalne pismenosti, saj se področji čedalje bolj prepletata. Spletno nakupovanje, mobilno bančništvo, virtualne plačilne kartice so le ene od stvari, ki povezujejo digitalno in finančno pismenost in ki jih moramo poznati, če se želimo v tem zapletenem svetu znajti in se počutiti varne.
Zato se organizatorji delavnice zavzemajo za to, da bi se čim več e-seniorjev, starejših od 55 let, naučilo uporabljati orodja umetne inteligence v svojem vsakdanjem življenju, kar bi bilo koristno tako za njih kot tudi za njihove svojce in prijatelje. Članku so pripeli tudi seznam povezav na spletne objave člankov, poročil in deklaracij, ki so na tem področju nastali v zadnjem letu in prek katerih lahko spoznate, do kakšnih pomembnih sprememb bo zaradi umetne inteligence prišlo na področju dela in bivanja in kako lahko ta koristno vpliva na naša življenja, tudi po 55. letu.
Vabijo, da tako delavnico organizirate tudi v vašem okolju in tako na enostaven način tudi starejšim predstavite, kakšne možnosti in koristi uporabe jim ponujajo orodja umetne inteligence.
Celoten prispevek si lahko preberete tudi tukaj.
Projekt Finančna pismenost za odrasle, Andragoški center Slovenije, 26.03.2024.
Members / Člani
Brežice
Sabina Stanič, M.Sc., Material processing and local history collection
Brežice Library
Sabina.Stanic@Knjiznica-Brezice.si
Celje
Nada Tržan-Herman, M.Sc., Pharmacist
Society Sopotnik – a call of hope, Celje
Trzan.Herman@gmail.com
Cerklje na Gorenjskem
Dr. Anamarija Kejžar, Teaching Assistant
Chair, Long-term Care Department, Faculty of Social Work, University of Ljubljana
Anamarija.Kejzar@FSD.Uni-Lj.si
Črnomelj
Janez Kure, M.Sc.
Črnomelj
macro@siol.net
Idrija
Metod Habe
Svetnik, Občina Idrija
Črnovrške novice, Novice iz Črnega Vrha nad Idrijo
Metod.Habe@gmail.com
Karlovac
Vedrana Kovač Vrana, Head of the Collection in Slovene, Central Library of Slovenes in Croatia linked to the Library Miran Jarc, Novo mesto
City Library “Ivan Goran Kovačić” Karlovac, Croatia
Vedrana@GKKa.hr
Koper
Alenka Grželj, Member, Management Board
Pristan Association, Third Age University Koper, Slovenia
Project Manager, Digital Literacy
Seniors Task Group Coordinator, Slovenian Institute for Adult – Education, Project Financial Literacy for Adults
Dolores Jakac, Head, Department for the Implementation of Regional and Border Tasks
Tjaša Jazbec, Regional Tasks Coordinator
Tina Saražin, Event Activities
Central Library Srečko Vilhar Koper
Dolores.Jakac@Knjiznica-Koper.si; Tjasa.Jazbec@Knjiznica-Koper.si; Tina.Sarazin@Knjiznica-Koper.si;
Faculty of Health Science, University of Primorska
Kosovelje & Pliskovica na Krasu
Ivan Bortolato
Cultural Section, Pliskovica
Ivan@Bortolato.si
Dušan Luin, President
Village Community Kosovelje na Krasu, Slovenia
Member, eSeniors 55+ Network
Dusan.Luin@gmail.com
Ana Novak Velkavrh, Agricultural Engineer
Ana.Novak1.Velkavrh@gmail.com
Bogdan Soban, Generative Art
Bogdan@Soban-Art.com
Kranj
Marjeta Gros, Chief Editor
Faces of Slovenian Region. ONLINE Slovenian Biographical Lexicon (SBL) of Famous and Notable People from Slovenian Region and Slovenians Around the World
E-services for the elderly, Kranj City Library
Marjeta.Gros@MKK.si
Dr. Gregor Lenart, Senior Lecturer
Faculty of Organizational Sciences, University of Maribor
Gregor.Lenart@UM.si
Dr. Drago Vuk, Chemical Technology Professor of the University of Maribor
Drago.Vuk@guest.UM.si
Ljubljana
Dr. Tomaž Amon, CEO, Bioanim Ljubljana – Center for Scientific Visualization
President, Slovene Chinese Friendship Association
Tomaz.Amon@Bioanim.com
Marija Beguš
SITOTISK BEGUŠ Ljubljana
SitotiskBegus@yahoo.com
Marko Beguš
SITOTISK BEGUŠ Ljubljana
SitotiskBegus@yahoo.com
William Blomstedt, Geographer and Beekeeper
WBlomst@gmail.com
Darja Bolka, Librarian
Head, Seniors Reading Club, Oton Zupančič Library Ljubljana
Darja.Bolka@MKLj.si
Simona Fajfar, Journalist
Newspaper Delo Ljubljana
Simona.Fajfar@Delo.si
Dr. Matjaž Gams, Professor
Department of Intelligent Systems, Jozef Stefan Institute, Ljubljana
Chair, Organizing Committee, International Multiconference Information Society
Matjaz.Gams@IJS.si
Radojka Golob, Textile Technology
Radojka.Golob@gmail.com
Alenka Gričar, Fashion Designer
Alenka.Gricar@gmail.com
Dr. Jože Gričar, Professor Emeritus of the University of Maribor
Program Coordinator, Inter-Municipality Initiative: Cross-border eCollaboration in the eRegion
Editor, eRegion Portal & Secretary, eSeniors 55+ Network
Joze.Gricar@UM.si
Primož Gričar, M.Sc., Senior Lecturer
MLC Management and Law College Ljubljana
Development Director, Sapphir d.o.o. Ljubljana & Project Manager, Information System SAP S/4HANA, University of Ljubljana
Primoz.Gricar@Sapphir.si
Dr. Izidor Hafner, Assistant Professor, Ret.
Department of Mathematics, Faculty of Electrical Engineering, University of Ljubljana
Recipient of the Medal of Freedom of the Republic of Slovenia for his merits in the introduction of computer science and logic in secondary schools and for his work with young people (2000)
Izidor.Hafner@FE.Uni-Lj.si
Marko Jeglič, MechanicaL Engineer
Iskra Avtomatika, Tela, Ljubljana
Ivan Jerom – Slikaso, Painter
JEROM Ivan, ONLINE Slovenian Biographical Lexicon (SBL) of Famous and Notable People from Slovenian Region and Slovenians Around the World
IJSlikaso47@gmail.com
Dr. Tina Kompare Jampani, Senior Advisor
Slovenian Institute for Adult – Education, Ljubljana
Project Financial Literacy for Adults
Member, OECD International Network on Financial Education
Tina.Kompare.Jampani@ACS.si
Dr. Marjan Krisper, Associate Professor, Ret.
Faculty of Computer and Information Science, University of Ljubljana
Mag. Darja Kuclar Primc. Pharmacist
Dušica Kunaver, President
Tourist and Cultural Association NAŠE GORE LIST, Ljubljana – Šentvid
Dusica@Kunaver.com
Dr. Tamara Lah Turnšek, Professor, Scientific Councilor
National Institute of Biology Ljubljana
President, Science-Research Class, Slovenian Academy of Engineering
The Talman Group, CSO Chief Science Officer
Tamara.Lah@NIB.si
Dubravko Lovrečić, Architect
Dubravko.Lovrecic@gmail.com
Vera Lovrečić, Architect
Vera.Lovrecic@gmail.com
Estera Možina, MSc, National Coordinator of OECD Adult Skills Surveys in Slovenia, Project Coordinator and Researcher
Slovenian Institute for Adult Education
Ester.Mozina@ACS.si
Dr. Majda Pahor, Professor Ret.
Faculty of Health Sciences, University of Ljubljana, Slovenia
Majda.Pahor@ZF.Uni-Lj.si
Dr. Vladislav Rajkovič, Professor Emeritus, Informatics
University of Maribor
Vladislav.Rajkovic@gmail.com
Metka Rojc, Radio Broadcasts Editor & Sound Engineer for Radio Drama Sound
Rojc.Meta@gmail.com
Slavka Rozman
Rozman.Slavka@gmail.com
Ana Starešinič
Ljubljana
Editor, Preloka Website, South-Eastern part of Bela krajina Region
Ana.Staresinic@gmail.com
Barbara Škabar Cerar, Librarian
Information and Lending Department, National and University Library, Ljubljana
Barbara.Skabar-Cerar@NUK.Uni-Lj.si
Andreja Turman, Senior Professional, Student Career Counsellor
Faculty of Economics, University of Ljubljana
Andreja.Turman@gmail.com
Marija Velikonja, Editor, ADEES – eNewsLetter
Andragogic Association Slovenia & Student, Italian Language Class, Third Age University Ljubljana
Portal Obrazi slovenskih pokrajin
MVelikon@gmail.com
Maks Vreča, Economist, Data Processing Management
Maks.Vreca@gmail.com
Marija Zupanc
Marija.Zupanc.LJ@gmail.com
Rudi Zupanc
Marija.Zupanc.LJ@gmail.com
Tatjana Zupančič, Chemical Engineer
Data Processing, IBM Slovenia
Tadej Žugman, Architect & Painter
ArtTadeus Ljubljana
Tadeus.umetnost@gmail.com
Maribor
Dr. Jožica Knez Riedl, Professor Ret.
Member of the Board, University of Maribor Centre for Professors Emeriti and Retired Higher Education Teachers
Jusa.Riedl@gmail.com
Nataša Konec, Head
Department of the Third Age University, Maribor Public Library
Natasa.Konec@Mb.sik.si
Bojan Lorber, M.Sc., Chemical Technology
LorberBojan08@gmail.com
Zdravko Luketič, M.Sc., Painter
Counselor, City Municipality of Maribor
Zdravko.Luketic@gmail.com
Anže Mihelič, Teaching Assistant
Faculty of Criminal Justice and Security, University of Maribor
Dr. Zdenka Pašić, President
Third Age University Maribor
Zdenka.Pasic@gmail.com
Dr. Borut Žalik, Professor
Faculty of Electrical Engineering and Computer Science, University of Maribor
Borut.Zalik@UM.si
Metlika
Dr. Julij Nemanič, Enolog
Assistant Professor for Viticulture, Landscape Governance College Grm Novo mesto
Julij.Nemanic@A1mail.si
Nova Gorica
Darinka Kozinc. M.Sc., Writer, President
Local Community Solkan
Secretary, Association for Primorska
Darinka.Kozinc@gmail.com
Boris Nemec, M.Sc.
5920 Šempeter pri Gorici
Novo mesto
Andrej Andrijanič, Mechanical Engineering
Committee Member, Cars and Caravans IMV Museum Collection
Miso.Andrijanic1@gmail.com
Čedomir Jakovljević, MBA, BSEE, Executive
Infotehna, Mentoring & Startup Investments, Novo mesto
Member, Business Angels of Slovenia
Cedo@Jakovljevic.si
Dr. Miha Japelj, Professor of Chemistry, Member, Slovenian Academy of Engineering
President, Novo mesto Cultural Heritage Promotion Committee
Mihael.Japelj@t-2.net
Dr. Peter Jerman, Lecturer and Advisor
European Business Studies, Alma Mater Europaea ECM, Maribor
P.Jerman@roj.si
Vedrana Kovač Vrana, Head of the Collection in Slovene
City Library “Ivan Goran Kovačić” Karlovac, Croatia
Central Library of Slovenes in Croatia linked to the Library Miran Jarc, Novo mesto
Vedrana@GKKa.hr
Marjeta Potrč, Social Protection Areas
Marjeta@mojster.si
Anja Rebolj, Head, Department for Regional Activities and Development
Library Miran Jarc Novo mesto
Coordinator, Seniors Contact Points, Public Libraries in Slovenia
Anja.Rebolj@Nm.sik.si
Ljuba Roženbergar, Chemical Engineer
DRozenbergar@gmail.com
Bojan Tomšič, M.Sc., Senior Lecturer
Procurator, KAKOVOST 2000, d.o.o. Novo mesto
TOMŠIČ Bojan, ONLINE Slovenian Biographical Lexicon (SBL) of Famous and Notable People from Slovenian Region and Slovenians Around the World
Bojan.Tomsic@Kakovost2000.si
Pivka
Ernest Margon, Honorary Citizen & Council Member
Municipality of Pivka
President, Regional Unit, Primorsko-Notranjska Region, Slovenian Association Hospice
Ernest.Margon@gmail.com
Irena Margon, President
Lipa, Society for Local History and Culture
Editorial Board Member, Pivka News, Local Newspaper
Irena.Margon@gmail.com
Radovljica
Božena Kolman Finžgar, Ex Director
Library Anton Tomaž Linhart Radovljica
BKolman.Finzgar@rad.sik.si
Ravne na Koroškem
Irena Oder, M.Sc., Director
Dr. Franc Sušnik Central Carinthian Library, Ravne na Koroškem
Member, Municipality of Ravne na Koroškem Council
Irena.Oder@Rav.sik.si
Razkrižje
Monika Holc Ivanić, Director
Municipality Administration, Municipality of Razkrižje
Monika.Holc@Razkrizje.si
Slovenj Gradec
Monika Bokan, Moderator
Ksaver Meško Library Slovenj Gradec
Monika.Bokan@SG.sik.si
Jasna Kolar Macur,M.Sc., Councelor
Mentor & Mentors’ Coordinator, Voluntary Activities
Secondary School for Nursing, Slovenj Gradec
Jasna.Kolar@SC-SG.si
Vesna Penšek, Expert Collaborator
Ksaver Meško Library Slovenj Gradec, For Seniors
Vesna.Pensek@SG.sik.si
Dr. Silva Roncelli Vaupot, Assistant Professor Ret.
Faculty of Health and Social Sciences Slovenj Gradec
Former Dean, Faculty of Polymer Technology Slovenj Gradec
Silva.Roncelli@gmail.com
Draga Ropič, Director
Ksaver Meško Library Slovenj Gradec, For Seniors
Draga.Ropic@SG.sik.si
Anka Zajc, Volunteer at the Elderly Home Slovenj Gradec
AnkaZajc@gmail.com
Slovenska Bistrica
Patricija Breznikar, Director
Library Josip Vošnjak Slovenska Bistrica
Patricija.Breznikar@KJV.si
Franc Kociper, Štatenberg
Member of the Board, The Foundation for the Preservation of the Štatenberg Manor
Member, Tourist Association Štatenberg
Member, Art of Hosting
Kociper.Franc@gmail.com
Janja Pepelnak, Librarian
Library Josip Vošnjak Slovenska Bistrica
Janja.Pepelnak@KJV.si
Marjeta Resnik
Mountaineering Association of Slovenska Bistrica
MResnik953@gmail.com
Natalija Stegne, Librarian
Library Josip Vošnjak Slovenska Bistrica
Cooperation with the Maribor Regional Public Library
Natalija.Stegne@KJV.si
Šentrupert & Mokronog
Franc Bartolj, Mechanical Engineer
Bistrica, Šentrupert
Bartolj.Franc@siol.net
Škofja Loka
Miha Ješe, M.Sc., Former Mayor
Member, Municipal Council & Head of the International Cooperation
Municipality of Škofja Loka
Vice-President, Douzelage – European Town Twinning
Miha.Jese11@gmail.com
Trebnje
Petra Kušar Stojakovič, Director
Elderly Home Trebnje
Petra.Kusar.Stojakovic@DSO-Trebnje.si
Patricija Pavlič, Director
Trebnje Center for Education and Culture
Patricija.Pavlic@CIKTrebnje.si
Andreja Pleničar, Director
Library Pavel Golia Trebnje
Andreja.Plenicar@Knjiznica-Trebnje.si
Vrhnika & Zaplana
Štefan Skledar, Ethnologist, Zaplana
Mizni dol, Vrhnika
Initiator, Zaplana Symposium
Stefan.Skledar@inoks.si
Sonja Žakelj, Director
Cankar’s Library Vrhnika
Sonja.Zakelj@CKV.si
Zagorje ob Savi
Matej Strgaršek, Director
Library Mile Klopčič Zagorje ob Savi
Matej.Strgarsek@Zag.sik.si
Žalec
Majda Šoster, Agricultural Engineer
Žalec
Majda.Soster@gmail.com
Jolanda Železnik, Director
Žalec Inter Municipal Central Library
Jolanda@Zal.sik.si
International Founding Members /
Mednarodni ustanovni člani
Richard Adler, MBA, Chair, Age-Friendly Cupertino
Age Friendly Silicon Valley, Santa Clara County, USA
& Distinguished Fellow, Institute for the Future (IFTF), Palo Alto, CA
RAdler@DigiPlaces.com
Dr. Luigi Campanella, Professor Emeritus, Environmental and Cultural Heritage Chemistry
Sapienza University of Rome, Italy
& General Secretary, European Association of Professors Emeriti, Athens, Greece
Luigi.Campanella@UniRoma1.it
Monique Epstein, MA, Founder & Director
eSeniors – Network for eInclusion of Seniors and Active Aging, France
Monique.Epstein@gmail.com
Dr. Jože Gričar, Professor Emeritus, University of Maribor, Slovenia
Program Coordinator, Inter-Municipality Initiative: Cross-border eCollaboration in the eRegion, Members & Editor, eRegion Portal
Secretary, eSeniors 55+ Network
Joze.Gricar@UM.si
Dr. Tom O Mottl, Founder and President
Community Networks for Aging in Place Alliance, Boston, Massachusetts, USA
TOMottl@CNAPAlliance.org
International Contact Persons /
Mednarodne kontaktne osebe
Australia
Ross Bell, Group Work Support
Feros Virtual Seniors Centre, Qld, Feros Care, Coolangatta, City of Gold Coast, Queensland, Australia
& New York Self Help Virtual Centre, New York, USA
RossBell1952@gmail.com
Dr. Nancy A. Pachana, FAPS, FASSA, Affiliate Professor of Clinical Geropsychology
School of Psychology, University of Queensland Business School, Australia
Program Lead, UQ Age Friendly University & Healthy Ageing Initiatives
Co-Director, UQ Ageing Mind Initiative
N.Pachana@psy.UQ.edu.au
Belgium
Julia Wadoux, M.Sc., Policy Manager on Healthy Aging and Accessibility
AGE Platform Europe, Brussels, Belgium
Julia.Wadoux@AGE-Platform.eu
Digitalisation of services: ensuring equal access to all, including older people of today and tomorrow. Julia Wadoux, 14 November 2022.
Botswana
Dr. Rebecca N Lekoko, Adjunct Professor
University of Botswana
Co-founder, Ageless Inspirations Charitable Organization
Member, Southern African Network under the auspices of PION, Pass it on Network
RNLekoko@gmail.com
Croatia
Dr. Aleksandar Erceg, Associate Professor
Faculty of Economics, J.J. Strossmayer University of Osijek, Croatia
International Center for Entrepreneurial Studies (ICES)
Aleksandar.Erceg@EFOs.hr
Dr. Jasna Krstović, Professor (Ret.), President
Academicus, Retired Professors Club, University of Rijeka, Croatia
Jasna.Krstovic@UniRi.hr
Dr. Sanja Smojver-Ažić, Professor
Department of Psychology, Faculty of Humanities and Social Sciences, University of Rijeka, Croatia
Sanja.Smojver.Azic@FFRi.UniRi.hr
Dr. Vjeran Strahonja, Professor
Department of Information Systems Development, Faculty of Organization and Informatics, Varaždin, University of Zagreb, Croatia
Vjeran.Strahonja@FOI.UniZg.hr
France
Monique Epstein, MA, Founder & Director
eSeniors – Network for eInclusion of Seniors and Active Aging, France
Monique.Epstein@gmail.com
Germany
Nicola Röhricht, Advisor for digitization and education, Project Manager, DigitalPakt Age
BAGSO – Federal Working Group of Senior Citizens’ Organizations eV, Bonn, Germany
Roehricht@BAGSO.de
Hungary
Gyula Ocskay, General Secretary
Central-European Service for Cross-Border Initiatives (CESCI), Budapest, Hungary
& Head, European Institute of cross-border studies, Budapest
Gyula.Ocskay@CESCI-net.eu
India
Himanshu Rath, Founder and Chairman
Agewell Foundation, New Delhi, India
In Special Consultative Status with The United Nations Economic and Social Council – ECOSOC since 2011
AgeWellFoundation@gmail.com
Dr. Mala Kapur Shankardass, Associate Professor, Sociologist, Gerontologist and Health Social Scientist
Maitreyi College, South Campus, University of Delhi, India
MKShankardass@gmail.com
Ireland
Joseph Musgrave, CEO
Home and Community Care Ireland, Dublin
Info@HCCI.ie
Italy
Dr. Luigi Campanella, Professor Emeritus, Environmental and Cultural Heritage Chemistry
Sapienza University of Rome, Italy
& General Secretary, European Association of Professors Emeriti, Athens, Greece
Luigi.Campanella@UniRoma1.it
Kazakhstan
Gulbarshin Kassimanova, President
Astana U3A, Kazakhstan
G_Kassimanova@mail.ru
Anara Zhakupova
University of Third Age, Kazakhstan
AnaraZhakupova@gmail.com
Lithuania
Rita Slaitaite, Lithuanian EURAG Association, Vilnius. Lithuania
Member, European Federation of Older Persons – EURAG
SlaitRita@yahoo.com
Nepal
Dr. Lochana Shrestha, Chairman
Health Home Care Nepal
Member, National Senior Citizen Federation (NASCIF), Nepal
LochanaShrestha@gmail.com
Nigeria
Philomena Anyanwu, President
Association of Care Service Providers to Older Persons – ACSPOPIN
Abuja, Nigeria
AnyanwuPN@gmail.com
North Macedonia
Ljubomir Trajkovski, M.Sc., Principle Consultant, Founder
Trajkovski & Partners Management Consulting, Skopje
Ljubomir.Trajkovski@TPConsulting.com.mk
Slovakia
Dr. Dušan Šoltés, Professor & Director
e-Europe Research & Development Centre
Comenius University in Bratislava, Faculty of Management, Slovakia
Dusan.Soltes@FM.UniBa.sk
The Netherlands
Helen Mandl, Acting Secretary General
International Federation of Library Associations and Institutions – IFLA, The Hague
Library ICTs for seniors and healthy ageing, May 17, 2022.
Helen.Mandl@IFLA.org
United States of America
Richard Adler, MBA, Chair, Age-Friendly Cupertino
Age Friendly Silicon Valley, Santa Clara County, USA
& Distinguished Fellow, Institute for the Future (IFTF), Palo Alto, CA
RAdler@DigiPlaces.com
Dr. Tom O Mottl, Founder and President
Community Networks for Aging in Place Alliance, Boston, Massachusetts, USA
TOMottl@CNAPAlliance.org
The eRegion portal is powered by SRC d.o.o. Ljubljana
Attached documents:
-
E-seniorji Delavnica ChatGPT 12.03.2024 Rok Trdan
-
Seniorji usposabljajmo se za uporabo e-storitev 08.05.2024
-
učitelji osnovne in srednje šole ohranjanje e-naslova po upokojitvi ChatGPT 04.07.2024
-
E-seniorji Imamo 30 dodatnih let 10.08.2024
-
eSeniorji Ohranjanje pokojnine Vlade spoštujejo nedotakljivost pokojnine 30.10. 2024
-
eSeniorji Ekonomija dolgožive družbe ChatGPT November 2024
-
Nedotakljivost pokojnine. Jemanje pokojnine osebi, ki še dela, je kršenje pravic upokojencev. 10.01.2025