Omrežje e-seniorji 55+

Če nekomu povemo vse, kar vemo, nam še vedno vse ostane.

Vsebina

V opoziciji za polno pokojnino zaposlenim, vladne stranke proti

Vzpostavitev ministrice/ministra seniorjev.  Predlog 11.04.2025

Sodelovanje seniorjev pri uresničevanju predloga za izboljšanje pokojninskega zakona. Vabilo 07.04.2025

Predlog izboljšav pokojninskega zakona z vidika seniorjev 55+. Skupina  vzpostavljena 24.02.2025

Reševanje problemov

Problemi in predlogi

Jemanje pokojnine osebi, ki še dela: Vprašanje varuhu človekovih pravic Republike Slovenije 28.03.2025

Delo po upokojitvi: Povezave na e-članke

Working After Retirement: Links to eArticles

V opoziciji za polno pokojnino zaposlenim, vladne stranke proti

V razpravah so poslanci Državnega zbora Republike Slovenije 25.04.2025 omenjali »dvojni status« upokojencev, ki še delajo (V opoziciji za polno pokojnino zaposlenim, vladne stranke proti. R.M./STA. Svet24, 24.04.2025).

Upokojena oseba ima en sam status: upokojenka/upokojenec. Gre za nekaj drugega. Gre za vprašanje, zakaj se upokojenki/upokojencu jemlje pokojnino, ker še dela. Jemanje pokojnine osebi, ker še dela, je kršenje človekovih pravic. Pokojnina je nedotakljiva (Seniorji. Pokojnina in njena nedotakljivost ChatGPT 14.04.2025). Upokojeni osebi, ki še dela, pokojnina pripada, ker jo je zaslužila. Ker pa še dela v dogovoru z delodajalcem, ji pripada plačilo za to delo.. Pripada ji oboje.

Na podlagi zbranih podatkov o delu po upokojitvi v 25-tih državah je jasno, da se samo v Sloveniji jemlje pokojnino osebi, ker še dela. Delati tako očitno krivico upokojencem državi ni v čast (Take prakse ni najti v nobeni drugi državi).

Vzpostavitev ministrice/ministra seniorjev. Predlog 11.04.2025

Imeti ministra seniorjev v vladi države je koristno iz več razlogov, saj to zagotavlja večjo pozornost potrebam starejše populacije, ki pogosto ni dovolj zastopana v političnih odločitvah. Nekaj glavnih koristi je zbranih v zapisu Seniorji. Za seniorje je koristno, če je v vladi države tudi minister seniorjev. ChatGPT 10.04.2025.

Na svetu je nekaj držav, kjer imajo ministrico/ministra seniorjev. Največ izkušenj imajo v Kanadi, kjer je minister seniorjev na zvezni ravni in na ravni vsake izmed desetih provinc. V večjih mestih imajo urad seniorjev.

V okviru Omrežja zaslužnih profesorjev že nekaj let zori pobuda »minister seniorjev v vsaki državi«. Objavljeni si bili naslednji dokumenti:

Developing the Silver Economy and Related Government Resources for Seniors. A Position Paper. September 19, 2022.

An appeal for the establishment of ministries for seniors in all countries of the European Union. By DE SANTO, Natale Gaspare, GRIČAR, Jože, EHRICH, Jochen.  The Bulletin of the European association of professors emeriti. 2022, vol. 3, iss. 1, p. 10-12.

Minister of Seniors Appointment. Position Paper. Professors Emeriti Network 21.4.2021.

Minister of Seniors Appointment. By Jože Gričar, Professor Emeritus, University of Maribor, Slovenia, Joze.Gricar@UM.si. EAPE BULLETIN ISSUE 2021; 2(3): 46-68 PDF. European Association of Professors Emeriti, June 2, 2021, pp 51-53.

Na podlagi izkušenj držav, v katerih že imajo ministrico/ministra seniorjev, predlagamo, da se v slovenski vladi vzpostavi ministrica/minister seniorjev. Delo ministra bo prispevalo k bolj pravični in vključujoči družbi, kjer starejši ne bodo spregledani.

Upokojene osebe in tiste, ki se na upokojitev pripravljajo, vabimo, da predlog podpro in v svojem okolju spodbujajo potrebne akcije za njegovo uresničitev.

Skupina Predlog izboljšav pokojninskega zakona z vidika seniorjev 55+.

Vzpostavljena 24.02.2025

Vida Bogataj, profesorica, Vida.Bogataj@hotmail.com

Prof. dr. Boris Cizelj, Boris.Cizelj@sis-egiz.eu

Doc. dr. Štefan Čelan, Stefan.Celan@Bistra.si

Zasl. prof dr. Lucija Čok, Lucija.Cok@UPr.si

Zasl. prof. dr. Peter Glavič, Peter.Glavic@UM.si

Zasl. prof. dr. Jože Gričar, Joze.Gricar@UM.si, tajnik

Prof. dr. Tamara Lah Turnšek, Tamara.Lah@NIB.si, koordinatorica

Matjaž Stare, Matjaz.Stare@amis.net , tehnološka podpora Zoom sestankom

Cirila Surina Zajc, dipl. ekon., PZDU-Dolenjske@t-2.net

Sodelovanje seniorjev pri uresničevanju predloga za izboljšanje pokojninskega zakona. Vabilo 07.04.2025

Seniorje 55+ – upokojene osebe in tiste, ki se na upokojitev pripravljajo – vljudno vabimo, da se pridružijo akcijam za izboljšanje pokojninskega zakona.

Seznam desetih problemov v zvezi z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) je objavljen na spletni strani Predlog izboljšav pokojninskega zakona z vidika seniorjev 55+. Predlagamo, da v svojem okolju organizirate razpravo o ugotovljenih problemih, ki se Vam zdijo najbolj reševanja potrebni. Predlagamo, da o akciji, za katero se boste dogovorili, na spletni strani svoje organizacije objavite kratek e-članek. Na spletni strani lahko naredimo povezave v razdelku »E-članki o akcijah seniorjev«.

Za sodelovanje seniorjev je koristno, če je spletna stran njihove organizacije povezana s spletnimi stranmi drugi organizacij. Zato urednikom spletnih strani predlagamo, da v dogovoru z vodjo presodijo, kako bi svojo spletno stran čim bolj odprli za obiskovalce iz drugih organizacij. Nadalje, na katere spletne strani drugih organizacijami bi radi naredili povezavo. Eksterno povezovanje spletnih strani je zelo koristno in ni povezano s stroški.

Seznam 128 podpisnic in podpisnikov pobude Nedotakljivost pokojnine. Jemanje pokojnine osebi, ki še dela, je kršenje pravic upokojencev je objavljen na spletni strani. Seznam je odprt in bo dopolnjen. Vabimo, da se podpisnikom pridružite.

Pri izboljševanju pokojninskega zakona gre za vprašanja o tem, kako naj čim bolj podpira razvijanje srebrne ekonomije. Seznam opredeljenih problemov kaže, da je ovir veliko. Ker so seniorji 55+ temeljna sestavina dolgožive družbe, je upravičeno, da se vključujejo v ta prizadevanja. Da bodo rešitve skladne z njihovimi potrebami, željami in zmožnostmi, je potrebno sodelovanje seniorjev. Sodelovanje pa ne nastane samo od sebe; potrebno ga je spodbujati in organizirati. Izkušnje kažejo, da sodelovanje ni samo obetavno, ampak tudi zahtevno.

Vir ustvarjalnosti je v odkrivanju problemov. V procesu odkrivanja in reševanja problema spodbujamo uporabo orodij umetne inteligence.

E-članki o akcijah seniorjev

Sodelovanje seniorjev pri razvijanju srebrne ekonomije ChatGPT 03.04.2025.

Predlog izboljšav pokojninskega zakona z vidika seniorjev 55+. Skupina vzpostavljena 24.02.2025

Vida Bogataj, profesorica, Vida.Bogataj@hotmail.com

Prof. dr. Boris Cizelj, Boris.Cizelj@sis-egiz.eu

Doc. dr. Štefan Čelan, Stefan.Celan@Bistra.si

Zasl. prof dr. Lucija Čok, Lucija.Cok@UPr.si

Zasl. prof. dr. Peter Glavič, Peter.Glavic@UM.si

Zasl. prof. dr. Jože Gričar, Joze.Gricar@UM.si, tajnik

Prof. dr. Tamara Lah Turnšek, Tamara.Lah@NIB.si, koordinatorica

Matjaž Stare, Matjaz.Stare@amis.net , tehnološka podpora Zoom sestankom

Cirila Surina Zajc, dipl. ekon., PZDU-Dolenjske@t-2.net

Delo skupine je smiselno nadaljevanje prizadevanj za zagotavljanje nedotakljivosti pokojnine upoštevajoč načela, ki so se izoblikovala v razvitih državah. Jemanje pokojnine osebi, ki še dela, je kršenje pravic upokojencev. Da bi lahko presojali rešitve v državi in uporabili najboljše prakse, je nujno, da upoštevamo izkušnje drugih držav.

Vzpostavitev skupine je podprla seja Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, Državni svet Republike Slovenije dne 6. 2. 2025:  Komisija poziva pristojno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da ob pripravi aktualnega predloga sprememb zakonodaje s področja pokojninskega zavarovanja prouči možnost implementacije predlogov Omrežja e-seniorji 55+ glede dodatnih možnosti hkratnega opravljanja dela ali dejavnosti in prejemanja pokojnine, ob upoštevanju strokovnih stališč, finančnih, zakonskih in ustavnih omejitev ter na podlagi širokega (medgeneracijskega) soglasja v družbi in med socialnimi partnerji.

Povezave na zadevne e-članke v slovenskem in angleškem jeziku so objavljene v razdelku Delo po upokojitvi na tej spletni strani. Glavni problemi so navedeni na povezavi Pokojninski zakon ZPIZ-2. Glavni problemi ChatGPT 14-03-2025.

Skupina se bo ukvarjala z naslednjim problemom: Kako narediti čim širše sprejemljiv predlog za seniorje 55+ koristnih dopolnitev pokojninskega zakona?

Vljudno vabljeni k sodelovanju. Če opažate (čutite) problem v obstoječem pokojninskem zakonu, Vas vabimo, da na Tamara.Lah@NIB.si sporočite:

Naziv problema (en stavek, problem naj izzveni kot težava).

Kratek opis problema (največ 5 vrstic).

Podpis (ime in priimek, akademski ali strokovni naziv ali poklic, e-naslov).

Reševanje problemov

Izdelava predloga izboljšav pokojninskega zakona z vidika seniorjev 55+ je zahtevna naloga, pri kateri je koristno upoštevati priporočila metodologije reševanja problemov. Problem je nezadovoljstvo osebe v zvezi z nekim stanjem ali dogajanjem, zato je vedno osebno obarvan. Oseba, ki je z vsem zadovoljna, nima problema. Vir ustvarjalnosti je v odkrivanju problemov. Uspešni vodje so tisti, ki znajo pri osebah spodbuditi nastajanje problema, potem jim pa pomagajo, da ga rešijo.

Problem je lahko izražen na več načinov

   Kot nezadovoljstvo z obstoječim stanjem. To je najbolj preprost in naraven način izražanja problema. Oseba, ki ga čuti, ve, kaj je narobe, neredko pa ne ve, kaj je treba narediti, da bi bila težava odpravljena.

   Kot razlika med želenim in obstoječim stanjem. Na ta način problem izraža oseba, ki pozna obstoječe stanje in ve, kaj bi bilo treba narediti, da bi se stanje izboljšalo.

   Kot rezultat neustreznega delovanja procesa. Rezultat procesa, v katerem se pojavlja problem, ni tak, kot oseba želi. Neustrezen je zaradi motenj in težav v procesu, ki jih je potrebno odpraviti. Ko je delovanje procesa izboljšano, je problem zmanjšan ali ga ni več.

 Procesni pristop izražanja problema je najboljši začetek za njegovo učinkovito reševanje, je pa zahteven. Na tak način problem lahko izraža samo oseba, ki o procesu veliko ve.

Oseba lahko rešuje svoj osebni problem. V organizacijah pa sodeluje več ali celo zelo veliko oseb, ki vidijo (čutijo) problem vsaka po svoje. Zato je potrebno najprej poenotiti predstave o problemu, predno se lotimo njegovega reševanja. Reševanje organizacijskega problema je zapleteno (kompleksno), zahteva veliko sodelovanja in je pogosto dolgotrajno, ker ljudje stališča spreminjajo počasi.

Izboljševanje pokojninskega zakona je primer organizacijskega problema, saj pri njegovem opredeljevanju in reševanju sodeluje veliko oseb. Problemi te vrste so mehki, ker ciljev iskanja rešitev ni mogoče natančno opredeliti, ker so pričakovanja oseb različna. V tem se razlikujejo mehki problemi od trdnih, pri katerih se da rešitve matematično optimizirati glede na jasno zastavljene cilje. Pri reševanju mehkih problemov ni mogoče govoriti o optimalni rešitvi.

Problem poznamo, ko poznamo njegove vzroke in posledice. Vzroki pokažejo, v katere dele procesa bo potrebno poseči pri iskanju rešitev. Posledice nakazujejo stopnjo nujnosti reševanja problema. Problem je večji, če so posledice težke, bolj usodne. Nekateri problemi sčasoma izginejo sami od sebe, nekateri pa se s časom povečajo.

Problemov je vedno več, kot so jih ljudje sposobni rešiti. Modrost vodenja je v presoji, katere probleme je potrebno rešiti najprej, kateri pa lahko počakajo. Zato je nujno, da se k reševanju problema privabi čim več tistih, ki jih zadeva. To so vsi tisti, ki ga čutijo in so zainteresirani za njegovo rešitev. Ko gre za pokojnine, je potrebno sodelovanje več skupin oseb, od katerih je vsaka zelo velika.

Opredeljeni problem je že na pol rešen. Pri iskanju rešitev gre za odkrivanje možnih rešitev in presojanje, katere so najprimernejše. Najboljših rešitev mehkih problemov ni; rešitve so lahko samo bolj ali manj sprejemljive. Potrebna je strpnost sodelujočih, saj je rešitev, ki je ugodna za eno skupino, lahko neugodna za drugo. Dodatna težava je v tem, da se predstave o želenih rešitvah postopno spreminjajo, ker se sčasoma spreminjajo cilji oseb.

V procesu reševanja problemov je priporočljivo uporabljati orodja umetne inteligence (Koristi uporabe orodij umetne inteligence v procesu reševanja problemov ChatGPT 12.03.2025).

Problemi in predlogi

Seznam problemov

 Podatki v zvezi s pokojninami so nepregledni. Večja transparentnost je nujna in bo v korist vsem.

Namesto spodbujanja dela po upokojitvi se spodbuja zaposlovanje tujcev.

Nimamo državnega podjetja (Pokojninski skladi), ki bi gospodarilo z vloženimi sredstvi zavarovancev in ohranjalo realno vrednost vloženih sredstev in s tem zmanjševalo potrebo polnjenja pokojninske blagajne iz državnega proračuna.

V pokojninskem zakonu so predvideni izdatki, ki ne izhajajo iz zavarovalne dobe in višine plačanih prispevkov iz dela posameznikov; to niso prave pokojnine, ampak po posebnih predpisih dodeljene pravice.

V preteklih letih so se upokojencem zgodile krivice več vrst, ki še niso popravljene.

Nekatere pravice veljajo samo za nove upokojence in ne tudi za obstoječe upokojence, kar vodi v razlikovanje upokojencev dveh vrst.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) je nepregleden, ker je preobsežen. Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo. Veljavno od: 1. 1. 2013.

Osebi, ki še dela, se jemlje del pokojnine v odvisnosti od tega, koliko ur dnevno še dela.

Omejevanje dela in zaslužka upokojencev ni skladno s potrebami delodajalcev, ki želijo zaposlovati mlajše upokojence zaradi njihove izkušenosti in telesne ter umske aktivnosti.

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne vključuje določil o obvezni pripravi na pokoj vseh zaposlenih.

Problem

Podatki v zvezi s pokojninami so nepregledni. Večja transparentnost je nujna in bo v korist vsem.

Opis problema

Za vse kategorije pokojnin dajemo iz letošnjega državnega proračuna le 15%. Seveda je solidarnost pomembna, a to, da plačujejo ljudje z najvišjimi plačami v odstotku nižje pokojninske prispevke, je v tem kontekstu težko razumeti in opravičiti (to je obrnjena solidarnost!) .

V delovnem razmerju je v Sloveniji višji odstotek odraslega prebivalstva (40%) kot povprečje EU (32%). Hkrati pa med starejšimi nad 65 let dela pri nas bistveno manj prebivalcev (33,2%) kot  v EU povprečju (48% za moške in celo 60% za ženske). V vseh drugih starostnih skupinah so razlike le simbolične.

Povprečna starostna pokojnina v odnosu na povprečno plačo naj bi znašala le 59% – kar je manj kot obljubljenih 67,5%.

V Sloveniji dajemo za pokojnine le 9,8% BDP, povprečje EU pa znaša 11,4%. Zato je velik del upokojencev izpostavljan revščini po 40 letih poštenega dela – kar ni sprejemljivo.

Minimalna pokojnina je 146 € izpod uradne višine dohodka na meji revščine, dodatek za 2025 pa je bil izplačan v višini 38 € mesečno za tiste z najnižjo pokojnino.

Predlog

Vladni organi morajo zagotavljati objavljanje preglednih podatkov, da bodo upokojenci videli, kako se ravna z njihovim denarjem in zakaj se jih odriva v revščino. Kako naj vdova preživi z 290 €? Pošten odnos do upokojencev – to je v demokratični državi nujno!

Problem

Namesto spodbujanja dela po upokojitvi se spodbuja zaposlovanje tujcev.

Opis problema

Za odpiranje novega delovnega mesta je potrebno zagotoviti dodatna sredstva. Po ocenah mednarodnega finančnega sklada v povprečju 75.000 eurov.

Spodbujanje dela po upokojitvi pomeni izrabljanje »srebrnega kapitala«, ki v veliki meri vpliva na zmanjšanje stroškov:

• Pri tujcih so dodatni materialni stroški, ki jih mora delodajalec plačati v primeru zaposlitve tuje delovne sile (nastanitve ekonomski, prilagoditve, izobraževanja, prilagoditve okolju, socialni in etični in kultorološki vidiki.
• Stroški delodajalca iz naslova plačevanja socialnih zavarovanj za upokojenca ali tujo delovno silo.
• Stroški zaradi obremenitve javne uprave pri izdajanju vseh vrst dovoljenj, ki jih je potrebno zagotoviti za tujo delovno silo.

Predlog

Vlada  naj z zakonodajo aktivno spodbuja re-aktivacijo po ali ob upokojitvi  na istih ali drugih področjih dela upokojencev, še posebno mlajših, ki jih ni upravičeno  prištevati k delovni neaktivni, čeprav upokojeni delovni sili. Ta je izkušena, specializirana in dokazano doprinaša k dodatnemu bruto družbenemu proizvodu in prispeva v davčno blagajno. Ne zahteva prilagajanja kot tuja delavna sila, ki je še vedno dobrodošla na zelo deficitarnih področjih (zdravniki, na primer).

Zaslužna pokojnina, ki je neodtujljiva, se usklajuje z vsakoletno inflacijo in rastjo plač. Delovno aktivni upokojenec in delodajalec lahko skleneta pogodbo, ki ne omejuje prejemanja pokojnine, časa dela in zaslužka za delo upokojenca.

Spodbujanje  dela po upokojitvi  sledi  načelu, da pokojnine niso proračunski izdatek, ampak privarčevana sredstva upokojencev.

Problem

Nimamo državnega podjetja (Pokojninski skladi), ki bi gospodarilo z vloženimi sredstvi zavarovancev in ohranjalo realno vrednost vloženih sredstev in s tem zmanjševalo potrebo polnjenja pokojninske blagajne iz državnega proračuna.

Opis problema

Ne izrabljamo dobrih praks drugih držav (na primer, Danske, Finske, Norveške).

Predlog

Ustanoviti učinkovit državni pokojninski sklad z združitvijo zadevnih organizacij , poceniti stroške upravljanja, znižati upravljalsko provizijo in realno oplemenititi donos sredstev zavarovancev.

Problem

V pokojninskem zakonu so predvideni izdatki, ki ne izhajajo iz zavarovalne dobe in višine plačanih prispevkov iz dela posameznikov; to niso prave pokojnine, ampak po posebnih predpisih dodeljene pravice.

Opis problema

Zakon določa:

Pokojnine za borce, veterane, predčasno upokojene kot tudi pokojnine za posebne zasluge iz področja kulture, znanosti, športa.

Socialne pomoči kot fiksni obdobni pokojninski dodatki k najnižjim pokojninam za blažitev revščine :

Doplačila k minimalni pokojnini za osebe s krajšo delovno dobo od uzakonjene.

Obstoječi način povzroča nelagodje upokojencev ob novicah javnih občil, koliko da država daje zanje, kar slabša odnos mladih do njih misleč, da jim jemljejo  prihodnost. Pri mladin pa krni njihovo zaupanje v pokojninsko ureditev.

Dodeljene pravice so »zaslužene rente« in naj se izplačujejo iz sredstev pristojnih ministrstev ali neposredno iz proračuna.

Predlog

Pokojninski zakon naj obravnava samo pokojnine, ki izhajajo iz zavarovalne dobe in plačanih prispevkov iz dela posameznikov in samo te se smejo izplačevati iz pokojninskega zavarovanja.

Problem

V preteklih letih so se upokojencem zgodile krivice več vrst, ki še niso popravljene.

Opis problema

Krivice iz preteklih let so naslednje:

• Negativni revalorizacijski količniki (2000-2015), ki so vsem upokojencem za tretjino trajno znižali pokojnino.
• Napačne uskladitve pokojnin po 67. in členu ZIPRS in 106. členu ZPIZ.
• Prenizke uskladitve pokojnin, ker so se mimo zakona namesto sorazmernosti uvedli obdobni fiksni dodatki za najnižje pokojnine
• Prenizki letni dodatki mimo zakona, ker se namesto dveh uporablja  pet razredov.
• Neupoštevanje izenačitve odmernega deleža za moške, ker velja le za upokojene po 1.2023.
• Leta 1990 je povprečna neto pokojnina predstavljala 89,2% povprečne neto plače in se nato vsako desetletje zniževala za dobro desetino, na 57% v letu 2023 (v Italiji je v letu 2022 pokojnina znašala 95% zadnje plače, v Avstriji 90%).

S poplačilom krivic bi se število upokojencev s pokojnino pod pragom tveganja  revščine (okoli 50% vseh) bistveno znižalo ali celo odpravilo in vrnila bi se prava sorazmerja ostalim.

Predlog

Upokojencem storjene pretekle krivice je potrebno opredeliti, ovrednotiti in določiti rok in način plačila posamezniku.

Problem

Nekatere pravice veljajo samo za nove upokojence in ne tudi za obstoječe upokojence, kar vodi v razlikovanje upokojencev dveh vrst.

Opis problema

Razlikovanje obstoječih in novih upokojencev nakazuje, da gre za dve vrsti upokojencev (pred in po reformi) ali zaradi novega razmerja med najvišjo in najnižjo pokojnino iz 1:4 na 1:5 ali prehoda iz neto na bruto pokojnino.

Predlog

Na novo pridobljene pravice veljajo za vse upokojence ne glede na čas upokojitve.

Problem

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) je nepregleden, ker je preobsežen. Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo. Veljavno od: 1. 1. 2013.

Opis problema

Zakon ima 413 členov in veliko podčlenov. Obsega 319 strani. Besedilo je nepregledno. Ta zakon je za starejše osebe pomemben, zato mora biti enostaven, razumljiv in pregleden.

Zadevni zakon Avstrije ima 32 členov in obsega 56 strani. Bundesrecht konsolidiert: Gesamte Rechtsvorschrift für Allgemeines Pensionsgesetz, Fassung vom 04.03.2025. Avstrija ima 9.132 milijonov prebivalcev (2023).

Zadevni zakon Estonije ima 68 členov in obsega 54 strani. State Pension Insurance Act. Entry into force 01.01.2002. Riigi Teataja. Estonija ima 1.37 milijona prebivalcev (2023).

Zadevni zakon Irske ima 81 členov in obsega 75 strani. Pensions Act, 1990. Government of Ireland, Office of the Attorney General. Irska ima 5.308 milijonov prebivalcev  (2023).

Zadevni zakon Švice ima 98 členov in obsega 101 stran. Bundesgesetz über die berufliche Alters-, Hinterlassenen- und Invalidenvorsorge (BVG) vom 25. Juni 1982 (Stand am 1. Januar 2025). Die Bundesversammlung der Schweizerischen Eidgenossenschaft. Švica ima 8.888 milijonov prebivalcev (2023).

Predlog

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju naj bo čim krajši, da bo pregleden.

Problem

Osebi, ki še dela, se jemlje del pokojnine v odvisnosti od tega, koliko ur dnevno še dela.

Opis problema

Ustava Republike Slovenije v 50. členu določa, da imajo državljani pravico do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine, pod pogoji, določenimi z zakonom. Pokojnina je ustavno varovana pravica, vendar njeno višino, način usklajevanja in izplačevanja določa zakonodaja (npr. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2).

Člen 4 Zakona določa: Pravice iz obveznega, poklicnega ter dodatnega zavarovanja so neodtujljive osebne pravice. Pravic iz obveznega zavarovanja ni mogoče odvzeti, zmanjšati ali omejiti, razen v primerih, ki jih določa ta zakon.

Člen 116 Zakona pa določa način jemanja pokojnine osebam, ker še delajo. To ni skladno z načelom o nedotakljivosti pokojnine in pomeni kršenje pravic upokojencev. Take prakse ni najti v nobeni drugi državi. V nekaterih državah se pokojnina osebi, ki še dela, lahko zmanjša ali ukine, če oseba še ni dosegla določene starosti.

Predlog

Pokojnina je nedotakljiva. Oseba, ki doseže pogoje za upokojitev in prične prejemati pokojnino, lahko dela v javnem ali zasebnem razmerju po dogovoru z delodajalcem. Trajanje dela in višina zaslužka po upokojitvi ne vplivata na prejemanje pokojnine.

Problem

Omejevanje dela in zaslužka upokojencev ni skladno s potrebami delodajalcev, ki želijo zaposlovati mlajše upokojence zaradi njihove izkušenosti in telesne ter umske aktivnosti.

Opis problema

V dolgoživi družbi se delež prebivalcev v starosti 55+/65+ povečuje, medtem ko se rodnost  manjša v Sloveniji in v večjem delu Zahodne civilizacije. To ni demografski problem, saj se tako brani pred preveliko populacijo na planetu in pred podnebnimi spremembami.

Gre za nerazumno obnašanje vlade, ki pri tem ne vidi rešitve v kompenzaciji delovne sile. Od teh upokojencev mnogi še kako potrebujejo dodatni zaslužek zaradi majhnih pokojnin. Zato se povečujejo ekonomski in socialni problemi posameznikov in družbe.

Predlog

Za uravnoteženje trga delavne sile je potrebno podpirati zdravo in aktivno staranje in seniorjem omogočati mladim primerljiv zaslužek za enako delo oz. delovanje na komplementarnih nišah. Dejstvo je, da ta delovna mesta niso enaka – na vseh izobrazbenih nivojih. Ob tem pa je še vedno potrebna posebna skrb za starejše upokojence in invalide.

Problem

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne vključuje določil o obvezni pripravi na pokoj vseh zaposlenih.

Opis problema

Strokovno in izkustveno je dokazano, da je prehod iz aktivnega v upokojenski čas najtežji življenjski preskok, najtežja življenjska recesija, s številnimi novostmi in neznankami. Temeljita seznanitev s prihodnjimi pričakovanji in možnostmi spoprijemanja tega življenjskega obdobja, omogoča vsakemu bodočemu upokojencu pripravo ustreznega življenjskega načrta za preživljanje upokojenskega časa. Tako pripravljen začetni upokojenec se zave pomembnosti nadaljevanja svojega aktivnega interaktivnega medgeneracijskega sožitja, ki ga pozitivno usmeri v osebno samozavest, da lahko ostaja še vedno aktiven član družbe in se zna boriti  proti predsodkom o starosti (starizmu),  ostaja mu samozavest, ki krepi njegovo širše spoštovanje.

Ko govorimo, da priprava na pokoj  izoblikuje pozitivno osebnost upokojenca, pa z drugega vidika ne smemo spregledati pomembnega doprinosa aktivnega, zdravega upokojenca, ki s z svojimi strokovnimi znanji in izkušnjami prispeva k vsesplošni družbeni ustvarjalnosti, kakor tudi k pozitivnim družbenim finančnim rezultatom. Aktiven, zdrav upokojenec družbi ne povzroča stroškov zdravljenja ali celo invalidnosti, ta njegov doprinos je dokazano razpoznaven.

Slovenija je edina evropska država, ki v zadevnem zakonu ne vključuje določil o pripravah na upokojitev. Potrebno je zagotoviti ustrezne pred-upokojitvene aktivnosti za  aktivno in varno starost.

Predlog

V Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se vključi določila o obvezni pripravi na upokojitev.

Razmišljamo brez okvirjev.

Vir ustvarjalnosti je v odkrivanju problemov.

Jemanje pokojnine osebi, ki še dela: Vprašanje varuhu človekovih pravic Republike Slovenije 28.03.2025

Varuha človekovih pravic Republike Slovenije sprašujemo: Kakšno je vaše stališče do tega, da državni organ jemlje pokojnino osebi, ker še dela?

Kratka obrazložitev.

Osebi, ki še dela, se jemlje del pokojnine v odvisnosti od tega, koliko ur dnevno še dela. To ni skladno z Ustavo Republike Slovenije, ki v 50. členu določa, da imajo državljani pravico do socialne varnosti, vključno s pravico do pokojnine, pod pogoji, določenimi z zakonom.

Da je pokojnina ustavno varovana pravica, piše v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2. Člen 4 določa, da so pravice iz obveznega, poklicnega ter dodatnega zavarovanja neodtujljive osebne pravice. Pravic iz obveznega zavarovanja ni mogoče odvzeti, zmanjšati ali omejiti, razen v primerih, ki jih določa ta zakon. V nasprotju s tem členom pa člen 116 določa način jemanja pokojnine osebam, ker še delajo.

Jemanje pokojnine ni skladno z načelom o nedotakljivosti pokojnine in pomeni kršenje pravic upokojencev. Take prakse ni najti v nobeni drugi državi. V nekaterih državah se pokojnina osebi, ki še dela, lahko zmanjša ali ukine, če oseba še ni dosegla določene starosti.

Navedeni problem je en izmed desetih, ki jih je za obravnavo predlagala skupina Predlog izboljšav pokojninskega zakona z vidika seniorjev 55+, ki je bila vzpostavljena 24.02.2025. Za obravnavo tega predloga se zavzema 125 podpisnikov pobude Jemanje pokojnine osebi, ki še dela, je kršenje pravic upokojencev z dne 10.01.2025. Gre tudi za neupravičeno poseganje v razmerja med delojemalci in delodajalci v državnem ali zasebnem sektorju.

V razmerah naraščajočega pomanjkanja delovne sile v razvitih državah so upokojenci, ki zmorejo in želijo ali morajo še delati, dragocena rešitev. Statistični podatki vrste držav kažejo, da je takih samo 8 – 12 %.

Delo po upokojitvi: Povezave na e-članke

Jemanje pokojnine osebi, ker še dela, je kršenje načela nedotakljivosti pokojnine, ki je v slovenskem zakonu sicer zagotovljena. Izmed 26 držav, za katere so podatki objavljeni, je Slovenija edina država, ki to krši. To je za upokojence krivično, državi, ki sama sebe imenuje socialna, pa ni v čast. Proučevanje nedotakljivosti pokojnine odpira vse širše področje, ki je v dolgoživi – srebrni ekonomiji zanimivo za seniorje 55+.

Po upokojitvi nekateri želijo še delati, da ostajajo aktivni, drugi pa morajo še delati, ker je njihova pokojnina premajhna za dostojno življenje.

Kaže se pomanjkanje delavcev; upokojenci, ki so pripravljeni in sposobni še delati, so lahko zelo dobrodošli zaradi izkušenj, ki jih imajo.

Obstoječi predpisi pogosto ovirajo delo po upokojitvi, zato je vse več priporočil za nujno poenostavljanje urejanja dela po upokojitvi.

O odpiranju zadevnih problemov in iskanju možnih rešitvah v drugih državah vemo premalo, zato je potrebno organizirati zagotavljanje e-povezav na zadevne vire.

Problemi so po vsem svetu podobni, koristnih in uresničljivih rešitev pa manjka, zato je nujno izmenjavanje izkušenj in dobrih praks v čezmejnem e-sodelovanju.

Iz navedenih razlogov na spletni strani objavljamo povezave na zadevne e-članke v slovenskem in angleškem jeziku.

Pokojnina je nedotakljiva pravica. N.Si, 24.4.2025.

V opoziciji za polno pokojnino zaposlenim, vladne stranke proti. R.M./STA. Svet24, 24.04. 2025.

Razvoj dolgožive družbe. Dr. Peter Glavič, zaslužni profesor. Večer, 18. aprila 2025.

Seniorji. Pokojnina in njena nedotakljivost ChatGPT 14.04.2025

Seniorji. Minister seniorjev. Predlog 11.04.2025

Seniorji. Za seniorje je koristno, če je v vladi države tudi minister seniorjev. ChatGPT 10.04.2025

Sodelovanje seniorjev pri razvijanju srebrne ekonomije ChatGPT 03.04.2025

Učinki nove pokojninske reforme: Bodo bodoče pokojnine res višje? Bine Kordež. Damijan Blog, 1 aprila, 2025.

Reformirano izkoriščanje. Ferdo Falir. Marec 22, 2025.

Srebrna ekonomija predstavlja že tretjino svetovnega BDP. Boris Cizelj. Delo, 20. 3. 2025.

Pokojninski zakon ZPIZ-2. Glavni problemi ChatGPT 14-03-2025

Koristi uporabe orodij umetne inteligence v procesu reševanja problemov ChatGPT 12.03.2025

V NSi za polne pokojnine za delovno aktivne upokojence. STA. N1, 10. Mar 2025.

Omejevanje upokojencev. Komentar Mateja Lahovnika. Pokojnina je zaslužena pravica, ki ne bi smela biti zmanjšana ali celo odvzeta tistemu upokojencu, ki po upokojitvi občasno dela. Slovenske Novice, 09.03.2025.

Pokojninski zakon Vpliv dolžine zakona na jasnost zakona ChatGPT 08.03.2025

Upokojenci bi več delali po pogodbi, a je ministrstvo proti. Veronika Rupnik Ženko. Dnevnik, 04. 03. 2025.

Preživeti sebe. Ferdo Falir. Blog, 26.02.2025.

Kako naj bo plačano delo po upokojitvi. Urška Peternel. Gorenjski glas, 25.02.2025.

Dolgoživa družba razvijanje od starosti 55+ naprej 20.02.2025.

S statističnimi akrobacijami upokojenci do nižjih pokojnin Preiskovalno.si, 20. 2. 2025.

Reforma brez sprememb: Upokojenec, ki dela 7 ur na dan, dobi le 12,5 % pokojnine. Andreja Žibret. Delo, 19. 2. 2025.

Kako naj bo plačano delo po upokojitvi ob upoštevanju nedotakljivosti pokojnine? Načela. ChatGPT 18.02.2025.

Pozor: povprečna pokojnina 1017,64 evra neto, delovne sile ni, iščejo se upokojenci. Dnevnik, 16. 02. 2025.

Mnenje k Pobudi Omrežja e-seniorji 55+: Nedotakljivost pokojnine. Jemanje pokojnine osebi, ki še dela, je kršenje pravic upokojencev. Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, Državni svet Republike Slovenije, 11.02.2025.

Državni svet o nedotakljivosti pokojnin. Toni Krčan. ZDUS, 07/02/2025.

Poštar, ki je dobrih 52 let raznašal pošto. In še bi jo … Pogovor. Branka Bezjak. Večer, 02.02.2025.

Pobuda za nedotakljivost pokojnine: zgodba o pravici, dostojanstvu in solidarnosti. K. R. Najdi.si, MojaLeta.si, 25.01.2025.

Ljudje živijo, delajo in se učijo dlje. Andreja Žibret Ifko. Delo, 25 Jan 2025: 4.

Slovenski upokojenci v stiski: ali država res krši načelo nedotakljivosti pokojnin? Upokojencev, ki so še zaposleni, država ne bi smela prikrajšati. Pobuda Omrežja e-seniorji 55+ zahteva uveljavitev nedotakljivosti pokojnine. Simona Fajfar. Slovenske novice,  11.01.2025; 6.

Pokojnina je, tudi če delaš, neodtujljiva pravica  Že šestdeset podpisov pod zahtevo po uveljavitvi nedotakljivosti pokojnine. Simona Fajfar. Delo, 10. 1. 2025.

Nedotakljivost pokojnine. Jemanje pokojnine osebi, ki še dela, je kršenje pravic upokojencev. 10. januar 2025.

Upokojenka Tanja poskuša preživeti s tremi evri na dan. Preiskovalno.si, 19. 12. 2024.

Nedotakljivost pokojnine v državah, ki so upokojencem prijazne. Predlog ukinitve predpisa. 30.10.2024.

Za aktivno staranje v dodatnih 30-tih letih življenja moramo imeti na voljo e-tehnologijo. Dr. Jože Gričar. 10.08.2024.

Izobraževalni program za odrasle Seniorji v akciji: Povečajmo svojo finančno pismenost. Program za generacije 55+. Uradni list RS, št. 42/2024, 17. maj 2024: 42.

Working After Retirement: Links to eArticles

The study of the inviolability of pensions opens up an increasingly broad area that is of interest to seniors 55+ in the longevity – silver economy.

After retirement, some people want to continue working to remain active, while others have to continue working because their pension is too small for a decent life.

There is a shortage of workers; retirees who are willing and able to continue working can be very welcome due to their experience.

Existing regulations often hinder work after retirement, which is why there are more and more recommendations for urgently simplifying the regulation of work after retirement.

We know too little about opening up relevant problems and finding possible solutions in other countries, so it is necessary to organize the provision of e-links to relevant resources.

The problems are similar all over the world, but useful and feasible solutions are lacking, which is why the exchange of experiences and good practices in cross-border eCollaboration is essential.

For the above reasons, we publish links to relevant e-articles in Slovene and English.

Emeriti what can retired professors do to accelerate the use of artificial intelligence tools ChatGPT 20 05 2025.

Older people’s participation in responsible research and innovation. A qualitative study on motivation. Kristi Bjørnes, Catharina Margaretha van Leersum &Elin Merethe. Journal of Responsible Innovation, Taylor & Francis Online, 09 May 2025.

2025 Tech Trends and Adults 50-plus. Dr. Brittne Kakulla. AARP Research, May 06, 2025: 61.

A matter of choice: People and possibilities in the age of AI. Human Development Report 2025. Pedro Conceição, Director and lead author. United Nations Development Programme, 5 May 2025: 328.

Experiences of Senior Scholars and Professors Emeriti – a mixed methods study. Michelle M. Porter, William Kops & Cornelia Kauenhowen. Journal of Higher Education Policy and Management, Taylor & Francis Online, 26 Apr 2025.

Terminating university email accounts for professors as they retire is not consistent with the principles of an age-friendly university. ChatGPT 22.04.2025

The state of AI in senior living: Trends & Opportunities. 2025 Report. LifeLoop. 9 Apr 2025: 14.

AI transformation: 4 ways to build human-centred movements that deliver results. Keith E. Ferrazzi, Founder and Chairman, Ferrazzi Greenlight. World Economic Forum, Apr 7, 2025.

A problem half-solved is a problem well-stated: Increasing the rate of innovation through team problem discovery. Johnathan R. Cromwell and Jean-François Harvey. Elsevier, Research Policy. Volume 54, Issue 3, April 2025.

Study finds universities rarely keep contact with retirees, but benefits exist for schools, former employees when they do. Mike Krings, KU News Service. University of Kansas, Lawrence, 26 Mar 2025.

eSeniors Longevity vs. Silver Economy ChatGPT 23.03.2025

The silver economy: unlocking aging society’s potential. How demographic shifts impact labor and growth. Dr. Boris Cizelj. Economy & Politics, 20 March 2025.

It is Possible to Foster New Connections and Research after Retirement. Not everyone wants to step away from academic life completely once retired. James S. Frideres, Professor Emeritus of Sociology, University of Calgary. Academic for life, University Affairs, March 14, 2025.

Future of AI Research. AAAI 2025 Presidential Panel. Association for the Advancement of Artificial Intelligence (AAAI), Washington DC. 7 Mar 2025: 91.

Future-Proofing the Longevity Economy: Innovations and Key Trends White Paper. Lin Shi, Project Fellow, Longevity Economy & Principal, Mercer, Haleh Nazeri, Lead, Longevity Economy, World Economic Forum, Graham Pearce, Senior Partner, Global Defined Benefit Segment Leader, Mercer. World Economic Forum. In collaboration with Mercer. March 05, 2025: 57.

Federal, provincial and territorial ministers responsible for seniors meet to discuss working together to support Canada’s aging population. Employment and Social Development Canada, Government of Canada, March 5, 2025.

AI agents in 2025: Expectations vs. reality. Ivan Belcic and Cole Stryker. IBM, 04 March 2025.

How Ageism Is Undermining AI Implementation. Mona Mourshed and Anika Heavener. Harvard Business Review, February 25, 2025.

How should policy-makers think about longevity? Andrew J. Scott, Professor of Economics, London Business School. Economics Observatory, 25 Feb 2025.

Global aging: The (almost) invisible crisis shaping our future. Michael Lokshin, Lead Economist, World Bank. Brookings, February 19, 2025.

Older adults are driving workforce innovation in a digital economy. Here’s how. Lawrence Kosick, Co-founder and President, GetSetUp. World Economic Forum, Feb 17, 2025.

Why do so many retirement-age scientists keep working? Survey reveals a desire to hold onto their professional identity keeps Ph.D.s working beyond their 60s. Dr. Katie Langin, reporter and editor. Science, Vol 387, Issue 6735, 11 Feb 2025.

How Seniors are Embracing Artificial Intelligence: A Guide to AI Tools, Benefits, and Practical Applications for Aging Gracefully. Dr. Jose Marquez – Leon. Linkedin, Feb 10, 2025.

The curious incident of the nobbled college and university retiree association.: All soon-to-be-retired academics should be encouraged to join their institution’s retiree association – but some don’t even know it exists. Walter Archer, Professor Emeritus, University of Alberta and President, College and University Retirees Associations of Canada – CURAC. Academic for life, University Affairs, February 10, 2025.

Older Americans Are Pushing Back Retirement and Staying in The Workforce Longer.Gusto, February 4, 2025.

Schools and their faculty retirees: The potential for mutual goodwill. John Poggio, David Ekerdt, Edward Meyen, University of Kansas. TIAA Institute, 30 Jan 2025: 10.

Superagency in the workplace: Empowering people to unlock AI’s full potential. Hannah Mayer, Lareina Yee, Michael Chui, and Roger Roberts. Report. McKinsey & Company, January 28, 2025. |

Tech giants are putting $500bn into ‘Stargate’ to build up AI in US. João da Silva, Natalie Sherman & Imran Rahman-Jones. BBC, 22 January 2025.

Trends That Will Shape Work in 2025 and Beyond. Emily Rose McRae, Peter Aykens, Kaelyn Lowmaster, and Jonah Shepp. Harvard Business Review, January 22, 2025.

How AI can move from hype to global solutions. Maria Basso, Head, AI Applications and Impact and Cathy Li, Head, AI, Data and Metaverse; Member of the Executive Committee. World Economic Forum, Jan 21, 2025.

Age Discrimination Persists Among African American, Hispanic and Asian American Workers 50-Plus. Rebecca Perron, AARP Research. American Association of Retired Persons, Washington, DC, Updated January 15, 2025.

Patterns of work and retirement in a pension system with a flexible old-age retirement age: a register study of Finnish employees and self-employed persons born in 1949. Anu Polvinen, Aart-Jan Riekhoff, Satu Nivalainen, Susan Kuivalainen. Work, Aging and Retirement, Volume 11, Issue 1, 9 January 2025: 119–125.

Experts Weigh In: Why 2025 Holds Hope for Older Workers and Jobseekers. Janine Vanderburg, Linkedin, Jan 9 2025.

Solving Real-World Problems Is Key to Building Trust in AI. Lila Ibrahim JCOO of Google DeepMind. TIME, January 6, 2025.

Universities must do a better job of preparing academics for retirement. Harvey J. Graff, Eminent Scholar and Professor Emeritus of English and history, Ohio State University. Times Higher Education, January 2, 2025.

A Retirement Expert Explores Finding Fulfillment After Work. Lane Lambert. Interview with Teresa M. Amabile, Edsel Bryant Ford Professor of Business Administration, Emerita. Harvard Business Review, January 2, 2025.

Why 2025 is the Year Creatives Focus on the “Why” and “What” — Not the “How”. Louie Chow. Linkedin, Jan 1, 2025.

13% continued working after receiving old-age pension. Eurostat, 9 December 2024.

World Depopulation: Prospects and Implications. Dr. Nicholas Eberstadt, Wendt Chair in Political Economy. American Enterprise Institute, AEI Foreign & Defense Policy Working Paper 2024-08, December 8, 2024.

Leveling Up The Longevity Economy: Discovering Hidden Opportunities in Plain Sight. Dr. Joseph F. Coughlin, Director of the Massachusetts Institute of Technology AgeLab. Linkedin, November 23, 2024.

The Future of Retirement: Why Working Past 60 is Becoming the New Normal. Dr. Denise Taylor. Linkedin, Oct 22, 2024.

Can’t wait to give up work? Why some people are not the retiring type. Eleanor Butler, Journalist. EuroNews, 20/10/2024.

1 in 8 Retirees Plan To Go Back To Work in 2025. Resume Builder, September 12, 2024.

Returning to work after retirement. AustralianSuper, 29 August 2024.

Retirement doesn’t have to mean the end of your research. Tom Flanagan, Professor Emeritus, University of Calgary. University Affairs, July 15, 2024.

Retirement – is it for all of us or just some of us? Paul Jarvie, Manager Employment Relations and Safety. EMA, New Zealand, May 20, 2024.

Redesigning Retirement. It’s time for a new deal between employers and older workers.  Ken Dychtwald, Robert Morison and Katy Terveer. Harvard Business Review, March–April 2024.

Ensuring Access to Public Services in Digital Societies. European Union Agency for Fundamental Rights, Vienna – Austria. Publications Office of the European Union, 13 September 2023: 82. Eurostat’s statistics on the digital economy and society do not cover people aged 75 years and older.

“We Have 30 Extra Years”: A New Way of Thinking About Aging. Alexander Gelfand. Insights by Stanford Business, April 27, 2023.

Room for a new generation. Roc Ordman, Science, Vol 351, Issue 6275, 19 Feb 2016.