Uvodoma je predstavnik MIZŠ, mag. Peter Volasko, pozdravil udeležence sestanka v imenu institucije, ki je gostila sestanek.

Nato je profesor Gričar, koordinator medmestne pobude: Prekomejno eSodelovanje v Podonavski eRegiji, predstavil kratek historiat dosedanjih treh konferenc, samo idejo organiziranja teh srečanj in cilj srečevanj. Cilj je zelo jasen: povezati različne deležnike k sodelovanju na različnih področjih, kjer se uporablja informacijsko-komunikacijske tehnologije. Deležniki naj bi na teh konferencah sodelovali interaktivno, brez vnaprej pripravljenih formalnih predstavitev, skozi dialog pa oblikovali nove rešitve na nekatere pomembne izzive, oziroma vsaj začeli oblikovati prototipe rešitev.

CILJI

Cilj tokratnega sestanka je bila predstavitev načrtov vodij panelov konference glede sestave, načina dela in predvidenih rezultatov posameznih panelov. Pogovor je tekel tudi o delitvi idej in diseminaciji informacij o panelih ter predvidenih prispevkih ciljnim publikam. Konferenca naj bi tudi oblikovala nekakšen kažipot dejavnosti do naslednje konference v 2015. Predvsem pa naj bi se dogovorili o možnih prototipskih prekomejnih eRešitvah in eStoritvah, ki povezujejo organizacije v vsaj treh državah. 4. Konferenca o razvoju prekomejnih prototipov eRešitev in eStoritev bo potekala v času od 22. do 23. septembra 2014 v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije.

NAČRTI VODIJ PANELOV

Posamezni vodje panelov so nato predstavili svoje načrte.

1. Razvoj Alpske eRegije

Mag. Gregor Krajc (MZZ), ki je koordinator za makroregije in Zahodni Balkan na MZZ, je prvi predstavil svoje načrte za panel. Predvsem je poudaril dejstvo, da je Slovenija edina država, ki nastope v treh regijah, in da je potrebno sinergijo možnosti, ki iz tega izhajajo, okrepiti. Poskušal bo pritegniti k sodelovanju na konferenci svoje kolege, koordinatorje za različne makroregije, iz mnogih držav EU in širše. Ugotovili naj bi skupne imenovalce sodelovanja v vseh aktualnih makroregijah ter oblikovali nekaj možnih področij za sinergično sodelovanje v prihodnje.

2. Podonavska eRegija na križišču nove eSvilene in eJantarne poti

Dr. Stanislav Raščan (MZZ) se je pravkar vrnil iz službene poti po Kitajski in je še poln vtisov. Kitajska razvija strateško sodelovanje s Srednje- in Vzhodno-evropskimi državami, ki so izšle iz socialistične preteklosti. Ena izmed pomembnih smeri sodelovanja je tudi sodelovanje na prioritetnih in dinamičnih področjih, kot sta npr. kibernetska varnost in promet. Križiščna vloga Slovenije pri oblikovanju novih povezav, kot sta eSvilena in eJantarna pot, nam lahko prinese zelo veliko koristi. Vodja panela bo povabil nekatere svoje kolege k sodelovanju in premisleku o možnostih poglobitve obstoječega sodelovanja in razvoja novih projektov. Za to obstaja precej možnosti, saj veliko aktivnosti že poteka. Posebej je opozoril na pomen Japonske, ki bi jo morali tudi aktivno vključiti v to inter-kontinentalno sodelovanje.

3. »Računalništvo v oblaku« povezuje eRegije

Gospod Nino Novinec (SAP d.o.o.) je kot podjetnik in vodja panela predstavil poglede njihovega podjetja na oblikovanje in uporabo možnosti povezovanja regij na področju »računalništva v oblaku«. Prav s Kitajsko imajo velike načrte in že tudi konkretne dejavnosti. Aktivni so tudi na evropski ravni in bodo uporabili tudi evropske mehanizme za sodelovanje na omenjenem prioritetnem področju. Obenem bodo na konferenci tudi gostitelji kosila in večerje.

4. Panel rektorjev univerz, ki sodelujejo v prekomejnih eRegijah

Dr. Danijel Rebolj (rektor, Univerza v Mariboru) je predstavil poglede in pričakovanja Univerze v Mariboru v zvezi z zastavljenimi cilji delovanja panela rektorjev. Obstajajo že močne povezave znotraj Podonavske rektorske konference, ki pa se jih da še nadgraditi v smeri možnih ciljev na prioritetno dogovorjenih področjih. Izobraževanje na daljavo je ena od primerjalnih prednosti Univerze v Mariboru, ki jo velja uporabiti v sodelovanju.

Dr. Renato Gennaro (prorektor, Univerza v Trstu) je podal informacijo o aktivnostih njegove univerze v regionalnih povezavah in možnostih, ki jih ponuja velika koncentracija raziskovalnih in izobraževalnih institucij v tržaškem širšem okolju. Tudi Obzorje 2020 omogoča tesnejše in konkretne oblike projektnega sodelovanja. Do konference v septembru bodo preučili možnosti za konkretne aktivnosti, za katere bi se skupaj dogovorili v makroregionalnih okvirih.

5. Panel dekanov fakultet iz univerz v eRegijah, ki podpirajo prekomejno sodelovanje

Dr. Janez Povh (dekan, FIŠ, Novo mesto) je izrazil interes po okrepljenem sodelovanju v Podonavskem procesu, predvsem z državami Zahodnega Balkana. Pri tem želijo uporabljati vse razpoložljive instrumente, tudi Obzorje 2020, za intenzivnejše povezave z deležniki v omenjenih regionalnih okvirih.

Dr. Neven Vrček (Prodekan, Fakulteta za organizacijo in informatiko, Varaždin, Univerza v Zagrebu) je potrdil interes za sodelovanje z dr. Povhom, kot sovodjo panela dekanov, pri oblikovanju sestave panela in opredelitve skupnih ciljev na konferenci.

6. Evropski program Obzoje 2020: Koordinacija dejavnosti v TransRegionalnem sodelovanju

Mag. Peter Volasko (MIZŠ) je dejal, da pri definiranju sestave in delovanja panela nacionalnih koordinatorjev za Obzorje 2020 držav Podonavske makroregije, predvsem izhaja iz dveh premislekov: a) kako uporabiti obstoječe instrumente in projekte, ter b) kako opredeliti niše za prihodnje nove projekte. Kot cilje panela si je zadal oblikovanje mreže nacionalnih koordinatorjev za Obzorje 2020 v Podonavski makroregiji, vključitev te mreže v že opredeljene in načrtovane dejavnosti Podonavskega procesa (npr. DANUBE-inco-Net in »Strategije Pametne specializacije«, ter okrepitev sodelovanja nacionalnih kontaktnih oseb (in mrež) za posamična področja v Obzorju 2020 iz držav Podonavskega procesa, s ciljem izboljšanja uspešnosti teh držav v celotnem Obzorju 2020.

Prof. Gričar je izrazil zadovoljstvo nad tako konkretnimi prispevki in vizijo dela vodij panelov. Poudaril je pomembno dejstvo, da je tokrat prvič, da se vodje panelov sestajajo nekaj mesecev pred konferenco, kar je dobro zagotovilo, da bo konferenca uspešna iz več vidikov: vsebinskega, informativnega in seveda povezovalnega. Vsem je zaželel veliko uspeha pri nadaljnji komunikaciji s člani panelov ter oblikovanju prototipov in drugih rešitev pri reševanju nekaterih ključnih družbenih izzivov relevantnih makroregij.

Med sklepi sestanka je bil tudi ta, da prof. Gričar, kot idejni oče in koordinator projekta, pripravi vzorec informacije in dopisa, ki bi ga vodje panelov nato smiselno uporabili pri vabljenju in obveščanju potencialnih članov panelov.